Hitreje kot brskalnik!
154 odnosi: Aachen, Albreht II. Nemški, Ana Celjska, Anžujci, Aragonsko kraljestvo, Avignonsko papeštvo, Đakovo, Šlezija, Štefan I. Ogrski, Švica, Čakovec, Češka (zgodovinska dežela), Balkan, Bamberg, Ban, Banat, Barbara Celjska, Basel, Bellinzona, Beneška republika, Bitka pri Ankari, Bitka pri Azincourtu, Bitka pri Nikopolju, Bosiljevo, Bosna (reka), Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Brescia, Budim, Cezar (naslov), Dalmacija, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Dukat, Elizabeta Kotromanić, Elizabeta Luksemburška, Elizabeta Poljska, Ernest Železni, Esztergom, Fevd, Filip Drzni, Firence, Frankfurt ob Majni, Friderik III., Friderik III. Habsburški, Gjur, Grad Znojmo, Heilbronn, Henrik V. Angleški, Herman II. Celjski, ..., Hrvaško Zagorje, Hrvati, Husiti, Husitske vojne, Ivan Paližna, Jadwiga Poljska, Jan Hus, Janez Nepomuk, Karel III. Neapeljski, Karel IV. Luksemburški, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Kneževina Transilvanija, Kolín, Konstanški koncil, Konstanca, Nemčija, Konstantinopel, Kotor, Kujavija, Kutna Gora, London, Ludvik I. Ogrski, Lugano, Lyon, Mačva, Marija Ogrska, Mazovija, Medžimurje, Mehmed I., Milano, Moldavija, Moravska, Murat II., Nürnberg, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Nikolaj II. Gorjanski, Novigrad, Dalmacija, Oglej, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pag, Palatin (naziv), Palatinat, Papež Bonifacij IX., Papež Evgen IV., Papež Gregor XII., Papež Martin V., Parma, Perpignan, Piacenza, Pisanello, Pjasti, Praška defenestracija, Praški grad, Praga, Pravoslavne Cerkve, Protipapež, Protipapež Benedikt XIII., Protipapež Feliks V., Protipapež Janez XXIII., Regensburg, Ren, Rim, Rimska kurija, Rimsko-nemški kralj, Rimskokatoliška cerkev, Rodos, Sacrosancta, Senj, Siena, Split, Stoletna vojna, Stolnica svetega Vida, Praga, Sveti Jurij, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Székesfehérvár, Temišvar, Tevtonski viteški red, Timur Lenk, Tvrtko I. Kotromanić, Ulrik II. Celjski, Valencija, Valoijci, Vazal, Velikopoljska, Venčeslav IV. Češki, Vicenza, Vlaška, Vladislav II. Poljski, Vojvodina Avstrija, Volilna kneževina, Volilni knez, Zadar, Zahodni razkol, Zlata bula (1222), Zlata bula (1356), Zmajev viteški red, Znojmo, 1368, 14. februar, 1437, 9. december. Razširi indeks (104 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Aachen · Poglej več »
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Albreht II. Nemški · Poglej več »
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ana Celjska · Poglej več »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Anžujci · Poglej več »
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Aragonsko kraljestvo · Poglej več »
Avignonsko papeštvo
Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Avignonsko papeštvo · Poglej več »
Đakovo
Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Đakovo · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Šlezija · Poglej več »
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Štefan I. Ogrski · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Švica · Poglej več »
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Čakovec · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Balkan · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bamberg · Poglej več »
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ban · Poglej več »
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Banat · Poglej več »
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Barbara Celjska · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Basel · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bellinzona · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Beneška republika · Poglej več »
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bitka pri Ankari · Poglej več »
Bitka pri Azincourtu
Bitka pri Azincourtu je potekala 11. avgusta 1416 med angleško in francosko armado.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bitka pri Azincourtu · Poglej več »
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »
Bosiljevo
Bosiljevo je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bosiljevo Karlovške županije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bosiljevo · Poglej več »
Bosna (reka)
Bosna pri Visokem Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini, ki izvira pri vasi Vrutci v bližini mesta Ilidža.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bosna (reka) · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Bratislava · Poglej več »
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Brescia · Poglej več »
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Budim · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Cezar (naslov) · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Dalmacija · Poglej več »
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Dubrovniška republika · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Dubrovnik · Poglej več »
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Dukat · Poglej več »
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Elizabeta Kotromanić · Poglej več »
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Elizabeta Luksemburška · Poglej več »
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Elizabeta Poljska · Poglej več »
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ernest Železni · Poglej več »
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Esztergom · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Fevd · Poglej več »
Filip Drzni
Filip II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Filip Drzni · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Firence · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Friderik III.
Friderik III. je ime več vladarjev.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Friderik III. · Poglej več »
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Friderik III. Habsburški · Poglej več »
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Gjur · Poglej več »
Grad Znojmo
Grad Znojmo je grad v mestu Znojmo, ki je zgodovinsko mesto na Moravskem, Češka.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Grad Znojmo · Poglej več »
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Heilbronn · Poglej več »
Henrik V. Angleški
Henrik V. Angleški, angleški kralj, * 9. avgust/16. september 1386/1387, Monmouth, Wales, † 31. avgust 1422, Château de Vincennes, Francija.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Henrik V. Angleški · Poglej več »
Herman II. Celjski
Herman II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Herman II. Celjski · Poglej več »
Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Hrvaško Zagorje · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Hrvati · Poglej več »
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Husiti · Poglej več »
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Husitske vojne · Poglej več »
Ivan Paližna
Ivan Paližna (?, † 1391) je bil vranski prior in hrvaški ban (1385–1391).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ivan Paližna · Poglej več »
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Jadwiga Poljska · Poglej več »
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Jan Hus · Poglej več »
Janez Nepomuk
Spoved kraljice Sofije pri Janezu Nepomuku (Cerkev Marijinega oznanjenja, Dunaj) cerkve sv. Florijana v Ljubljani Vodnjak sv. Janeza Nepomuka na dvorišču gradu Khislstein v Kranju, kipar Franc Berneker (1911–1913) Janez Nepomuk, rojen kot Jan Velfin oziroma Welfin (češko Jan Nepomucký, Johánek z Pomuka), češki duhovnik, mučenec in svetnik, * pred 1349, Pomuk pri Plznu, † 20. marec 1393, Praga.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Janez Nepomuk · Poglej več »
Karel III. Neapeljski
Po smrti zadnjega strica Filipa II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Karel III. Neapeljski · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Katolištvo · Poglej več »
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kazimir III. Poljski · Poglej več »
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kneževina Transilvanija · Poglej več »
Kolín
Kolín je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Osrednječeškem okraju, ki leži ob reki Labi okoli 55 km vzhodno od Prage.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kolín · Poglej več »
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Konstanški koncil · Poglej več »
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Konstanca, Nemčija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Konstantinopel · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kotor · Poglej več »
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kujavija · Poglej več »
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Kutna Gora · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in London · Poglej več »
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ludvik I. Ogrski · Poglej več »
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Lugano · Poglej več »
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Lyon · Poglej več »
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Mačva · Poglej več »
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Marija Ogrska · Poglej več »
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Mazovija · Poglej več »
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Medžimurje · Poglej več »
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Mehmed I. · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Milano · Poglej več »
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Moldavija · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Moravska · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Murat II. · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Nürnberg · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Neapelj · Poglej več »
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Neapeljsko kraljestvo · Poglej več »
Nikolaj II. Gorjanski
Nikolaj II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Nikolaj II. Gorjanski · Poglej več »
Novigrad, Dalmacija
Novigrad (tudi Novigrad Zadarski; italijansko Novegradi) je mesto in ribiško pristanišče na južni obali Novigradskega morja, ki je središče občine Novigrad Zadrske županije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Novigrad, Dalmacija · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Oglej · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ogrska · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Pag · Poglej več »
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Palatin (naziv) · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Palatinat · Poglej več »
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Papež Bonifacij IX. · Poglej več »
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Papež Evgen IV. · Poglej več »
Papež Gregor XII.
Papež Gregor XII. (rojen kot Angelo Correr; tudi Angelo Corrario), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1327, Benetke (Beneška republika); † 18. oktober 1417, Recanati (Marke, Papeška država danes: Italija).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Papež Gregor XII. · Poglej več »
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Papež Martin V. · Poglej več »
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh.".
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Parma · Poglej več »
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Perpignan · Poglej več »
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Piacenza · Poglej več »
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Pisanello · Poglej več »
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Pjasti · Poglej več »
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Praška defenestracija · Poglej več »
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Praški grad · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Praga · Poglej več »
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Pravoslavne Cerkve · Poglej več »
Protipapež
Protipapež je naziv za cerkvenega dostojantvenika, ki si je prilastil naziv in funkcijo papeža, oziroma se je dal na to mesto izvoliti.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Protipapež · Poglej več »
Protipapež Benedikt XIII.
Benedikt XIII., rojen kot Pedro Martínez de Luna y Pérez de Gotor, skrajšano Pedro de Luna protipapež katoliške Cerkve; * 25. november 1328 Illueca (Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 23. maj 1423 Peñíscola (Aragonsko kraljestvo, danes Španija).
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Protipapež Benedikt XIII. · Poglej več »
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Protipapež Feliks V. · Poglej več »
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Protipapež Janez XXIII. · Poglej več »
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Regensburg · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ren · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Rim · Poglej več »
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Rimska kurija · Poglej več »
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Rimsko-nemški kralj · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Rodos · Poglej več »
Sacrosancta
Sacrosancta, po začetnih besedah tudi Quæ Sancta je koncilski odlok, ki ga je izdal na svoji 5.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Sacrosancta · Poglej več »
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Senj · Poglej več »
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Siena · Poglej več »
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Split · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Stoletna vojna · Poglej več »
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Stolnica svetega Vida, Praga · Poglej več »
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Sveti Jurij · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Székesfehérvár · Poglej več »
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Temišvar · Poglej več »
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Tevtonski viteški red · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Timur Lenk · Poglej več »
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Tvrtko I. Kotromanić · Poglej več »
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Ulrik II. Celjski · Poglej več »
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Valencija · Poglej več »
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Valoijci · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Vazal · Poglej več »
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Velikopoljska · Poglej več »
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Vicenza · Poglej več »
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Vlaška · Poglej več »
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Vladislav II. Poljski · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Volilna kneževina · Poglej več »
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Volilni knez · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Zadar · Poglej več »
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Zahodni razkol · Poglej več »
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1222) · Poglej več »
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1356) · Poglej več »
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437. Po vzoru na vojaške redove Križarjev, je bila glavna misija redu zaščita in lojalnost kraljeve družine in članov ter obramba krščanstva pred sovražniki, predvsem pred Turki, kar je navedeno tudi v ustanovni listini. Red zmajevih vitezov je cvetel v prvi polovici 15. stoletja v Nemčiji in Italiji. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je pomen redu v Zahodni Evropi upadel, vendar pa je po padcu Carigrada leta 1453 ohranil vlogo v Kraljevini Ogrski.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Zmajev viteški red · Poglej več »
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in Znojmo · Poglej več »
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in 1368 · Poglej več »
14. februar
14.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in 14. februar · Poglej več »
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in 1437 · Poglej več »
9. december
9.
Novo!!: Sigismund Luksemburški in 9. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Sigismund I. Luksemburški, Sigmund Luksemburški.
