Kazalo
154 odnosi: Aachen, Albreht II. Nemški, Ana Celjska, Anžujci, Aragonsko kraljestvo, Avignonsko papeštvo, Đakovo, Šlezija, Štefan I. Ogrski, Švica, Čakovec, Češka (zgodovinska dežela), Balkan, Bamberg, Ban, Banat, Barbara Celjska, Basel, Bellinzona, Beneška republika, Bitka pri Ankari, Bitka pri Azincourtu, Bitka pri Nikopolju, Bosiljevo, Bosna (reka), Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Brescia, Budim, Cezar (naslov), Dalmacija, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Dukat, Elizabeta Kotromanić, Elizabeta Luksemburška, Elizabeta Poljska, Ernest Železni, Esztergom, Fevd, Filip Drzni, Firence, Frankfurt ob Majni, Friderik III., Friderik III. Habsburški, Gjur, Grad Znojmo, Heilbronn, Henrik V. Angleški, Herman II. Celjski, ... Razširi indeks (104 več) »
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Pretendenti češkega prestola
- Rojeni leta 1368
- Umrli leta 1437
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sigismund Luksemburški in Aachen
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Sigismund Luksemburški in Albreht II. Nemški
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ana Celjska
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Sigismund Luksemburški in Anžujci
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Sigismund Luksemburški in Aragonsko kraljestvo
Avignonsko papeštvo
Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).
Poglej Sigismund Luksemburški in Avignonsko papeštvo
Đakovo
Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Đakovo
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Sigismund Luksemburški in Šlezija
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Sigismund Luksemburški in Štefan I. Ogrski
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Sigismund Luksemburški in Švica
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Čakovec
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Sigismund Luksemburški in Češka (zgodovinska dežela)
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Balkan
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bamberg
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ban
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Sigismund Luksemburški in Banat
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Sigismund Luksemburški in Barbara Celjska
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Sigismund Luksemburški in Basel
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bellinzona
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Sigismund Luksemburški in Beneška republika
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bitka pri Ankari
Bitka pri Azincourtu
Bitka pri Azincourtu je potekala 11. avgusta 1416 med angleško in francosko armado.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bitka pri Azincourtu
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bitka pri Nikopolju
Bosiljevo
Bosiljevo je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bosiljevo Karlovške županije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bosiljevo
Bosna (reka)
Bosna pri Visokem Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini, ki izvira pri vasi Vrutci v bližini mesta Ilidža.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bosna (reka)
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Sigismund Luksemburški in Bratislava
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Sigismund Luksemburški in Brescia
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Sigismund Luksemburški in Budim
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Sigismund Luksemburški in Cezar (naslov)
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Sigismund Luksemburški in Dalmacija
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Sigismund Luksemburški in Dubrovnik
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Poglej Sigismund Luksemburški in Dukat
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Poglej Sigismund Luksemburški in Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Poglej Sigismund Luksemburški in Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Poglej Sigismund Luksemburški in Elizabeta Poljska
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ernest Železni
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Sigismund Luksemburški in Esztergom
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Sigismund Luksemburški in Fevd
Filip Drzni
Filip II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Filip Drzni
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Sigismund Luksemburški in Firence
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Sigismund Luksemburški in Frankfurt ob Majni
Friderik III.
Friderik III. je ime več vladarjev.
Poglej Sigismund Luksemburški in Friderik III.
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Sigismund Luksemburški in Friderik III. Habsburški
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Sigismund Luksemburški in Gjur
Grad Znojmo
Grad Znojmo je grad v mestu Znojmo, ki je zgodovinsko mesto na Moravskem, Češka.
Poglej Sigismund Luksemburški in Grad Znojmo
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Sigismund Luksemburški in Heilbronn
Henrik V. Angleški
Henrik V. Angleški, angleški kralj, * 9. avgust/16. september 1386/1387, Monmouth, Wales, † 31. avgust 1422, Château de Vincennes, Francija.
Poglej Sigismund Luksemburški in Henrik V. Angleški
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Herman II. Celjski
Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.
Poglej Sigismund Luksemburški in Hrvaško Zagorje
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Sigismund Luksemburški in Hrvati
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Husiti
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Poglej Sigismund Luksemburški in Husitske vojne
Ivan Paližna
Ivan Paližna (?, † 1391) je bil vranski prior in hrvaški ban (1385–1391).
Poglej Sigismund Luksemburški in Ivan Paližna
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Poglej Sigismund Luksemburški in Jadwiga Poljska
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Sigismund Luksemburški in Jan Hus
Janez Nepomuk
Spoved kraljice Sofije pri Janezu Nepomuku (Cerkev Marijinega oznanjenja, Dunaj) cerkve sv. Florijana v Ljubljani Vodnjak sv. Janeza Nepomuka na dvorišču gradu Khislstein v Kranju, kipar Franc Berneker (1911–1913) Janez Nepomuk, rojen kot Jan Velfin oziroma Welfin (češko Jan Nepomucký, Johánek z Pomuka), češki duhovnik, mučenec in svetnik, * pred 1349, Pomuk pri Plznu, † 20.
Poglej Sigismund Luksemburški in Janez Nepomuk
Karel III. Neapeljski
Po smrti zadnjega strica Filipa II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Karel III. Neapeljski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Sigismund Luksemburški in Karel IV. Luksemburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Sigismund Luksemburški in Katolištvo
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kazimir III. Poljski
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kneževina Transilvanija
Kolín
Kolín je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Osrednječeškem okraju, ki leži ob reki Labi okoli 55 km vzhodno od Prage.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kolín
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Sigismund Luksemburški in Konstanški koncil
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Sigismund Luksemburški in Konstanca, Nemčija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Sigismund Luksemburški in Konstantinopel
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kotor
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kujavija
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Sigismund Luksemburški in Kutna Gora
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Sigismund Luksemburški in London
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ludvik I. Ogrski
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Lugano
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Sigismund Luksemburški in Lyon
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Sigismund Luksemburški in Mačva
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Poglej Sigismund Luksemburški in Marija Ogrska
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Sigismund Luksemburški in Mazovija
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Medžimurje
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Mehmed I.
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Milano
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Moldavija
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Sigismund Luksemburški in Moravska
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Murat II.
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Sigismund Luksemburški in Nürnberg
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Sigismund Luksemburški in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Sigismund Luksemburški in Neapeljsko kraljestvo
Nikolaj II. Gorjanski
Nikolaj II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Nikolaj II. Gorjanski
Novigrad, Dalmacija
Novigrad (tudi Novigrad Zadarski; italijansko Novegradi) je mesto in ribiško pristanišče na južni obali Novigradskega morja, ki je središče občine Novigrad Zadrske županije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Novigrad, Dalmacija
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Sigismund Luksemburški in Oglej
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Sigismund Luksemburški in Osmansko cesarstvo
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Sigismund Luksemburški in Pag
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Sigismund Luksemburški in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Palatinat
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Sigismund Luksemburški in Papež Bonifacij IX.
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Sigismund Luksemburški in Papež Evgen IV.
Papež Gregor XII.
Papež Gregor XII. (rojen kot Angelo Correr; tudi Angelo Corrario), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1327, Benetke (Beneška republika); † 18. oktober 1417, Recanati (Marke, Papeška država danes: Italija).
Poglej Sigismund Luksemburški in Papež Gregor XII.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Sigismund Luksemburški in Papež Martin V.
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Sigismund Luksemburški in Parma
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Sigismund Luksemburški in Perpignan
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Sigismund Luksemburški in Piacenza
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Poglej Sigismund Luksemburški in Pisanello
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Sigismund Luksemburški in Pjasti
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Poglej Sigismund Luksemburški in Praška defenestracija
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Sigismund Luksemburški in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Sigismund Luksemburški in Praga
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Poglej Sigismund Luksemburški in Pravoslavne Cerkve
Protipapež
Protipapež je naziv za cerkvenega dostojantvenika, ki si je prilastil naziv in funkcijo papeža, oziroma se je dal na to mesto izvoliti.
Poglej Sigismund Luksemburški in Protipapež
Protipapež Benedikt XIII.
Benedikt XIII., rojen kot Pedro Martínez de Luna y Pérez de Gotor, skrajšano Pedro de Luna protipapež katoliške Cerkve; * 25. november 1328 Illueca (Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 23. maj 1423 Peñíscola (Aragonsko kraljestvo, danes Španija).
Poglej Sigismund Luksemburški in Protipapež Benedikt XIII.
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Poglej Sigismund Luksemburški in Protipapež Feliks V.
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Sigismund Luksemburški in Protipapež Janez XXIII.
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ren
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Sigismund Luksemburški in Rim
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Poglej Sigismund Luksemburški in Rimska kurija
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sigismund Luksemburški in Rimsko-nemški kralj
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Sigismund Luksemburški in Rimskokatoliška cerkev
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Sigismund Luksemburški in Rodos
Sacrosancta
Sacrosancta, po začetnih besedah tudi Quæ Sancta je koncilski odlok, ki ga je izdal na svoji 5.
Poglej Sigismund Luksemburški in Sacrosancta
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Sigismund Luksemburški in Senj
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Sigismund Luksemburški in Siena
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Split
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Stoletna vojna
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Sigismund Luksemburški in Stolnica svetega Vida, Praga
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Poglej Sigismund Luksemburški in Sveti Jurij
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Sigismund Luksemburški in Svobodno cesarsko mesto
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Sigismund Luksemburški in Székesfehérvár
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Sigismund Luksemburški in Temišvar
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Sigismund Luksemburški in Tevtonski viteški red
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Sigismund Luksemburški in Timur Lenk
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Sigismund Luksemburški in Tvrtko I. Kotromanić
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Ulrik II. Celjski
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Sigismund Luksemburški in Valencija
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Sigismund Luksemburški in Valoijci
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Sigismund Luksemburški in Vazal
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Poglej Sigismund Luksemburški in Velikopoljska
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Sigismund Luksemburški in Venčeslav IV. Češki
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Sigismund Luksemburški in Vicenza
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Vlaška
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Sigismund Luksemburški in Vladislav II. Poljski
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Sigismund Luksemburški in Vojvodina Avstrija
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Sigismund Luksemburški in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Sigismund Luksemburški in Volilni knez
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Sigismund Luksemburški in Zadar
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Sigismund Luksemburški in Zahodni razkol
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Poglej Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1222)
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sigismund Luksemburški in Zlata bula (1356)
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.
Poglej Sigismund Luksemburški in Zmajev viteški red
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Sigismund Luksemburški in Znojmo
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sigismund Luksemburški in 1368
14. februar
14.
Poglej Sigismund Luksemburški in 14. februar
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sigismund Luksemburški in 1437
9. december
9.
Poglej Sigismund Luksemburški in 9. december
Glej tudi
Hrvaški kralji
Ogrski kralji
Pretendenti češkega prestola
Rojeni leta 1368
Umrli leta 1437
Prav tako znan kot Sigismund I. Luksemburški, Sigmund Luksemburški.