26 odnosi: Albanija, Anatolija, Arhitektura, Bajazid I., Bitka pri Ankari, Bizantinsko cesarstvo, Bursa, Carigrad, Emirat, Kilikija, Književnost, Mameluki, Mavzolej, Murat II., Odrin, Osmansko cesarstvo, Saraceni, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sultan, Turščina, Umetnost, 1389, 1402, 1413, 1421, 26. maj.
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Mehmed I. in Albanija · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Mehmed I. in Anatolija · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Mehmed I. in Arhitektura · Poglej več »
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Novo!!: Mehmed I. in Bajazid I. · Poglej več »
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Novo!!: Mehmed I. in Bitka pri Ankari · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Mehmed I. in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Mehmed I. in Bursa · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Mehmed I. in Carigrad · Poglej več »
Emirat
Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.
Novo!!: Mehmed I. in Emirat · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Mehmed I. in Kilikija · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Mehmed I. in Književnost · Poglej več »
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Novo!!: Mehmed I. in Mameluki · Poglej več »
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Novo!!: Mehmed I. in Mavzolej · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Mehmed I. in Murat II. · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Mehmed I. in Odrin · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Mehmed I. in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Novo!!: Mehmed I. in Saraceni · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Mehmed I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Mehmed I. in Sultan · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Mehmed I. in Turščina · Poglej več »
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Novo!!: Mehmed I. in Umetnost · Poglej več »
1389
1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Mehmed I. in 1389 · Poglej več »
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Mehmed I. in 1402 · Poglej več »
1413
1413 (MCDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Mehmed I. in 1413 · Poglej več »
1421
1421 (MCDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Mehmed I. in 1421 · Poglej več »
26. maj
26.
Novo!!: Mehmed I. in 26. maj · Poglej več »