Kazalo
207 odnosi: Abasidi, Abdul Hamid I., Abdul Hamid II., Abdulmedžid I., Absolutizem, Adana, Afrika, Ahmed I., Ahmed II., Ahmed III., Alžirija, Albanija, Alep, Alkohol, Anatolija, Arabščina, Arabski polotok, Armenija, Avstrija, Avtonomna republika Krim, Azeb, Azerbajdžan, Španija, Čerkezija, Črno morje, Bagdad, Bajazid I., Bajazid II., Basra, Beneška republika, Beograd, Bitka na Kosovskem polju, Bitka pri Ankari, Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Slankamnu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bosna in Hercegovina, Bursa, Carigrad, Centralne sile, Ciper, Cirenajka, Ciroza jeter, Damask, Dardanele, Džihad, De iure - de facto, Egipt, ... Razširi indeks (157 več) »
- Osmanski sultani
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Abasidi
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Abdul Hamid I.
Abdul Hamid II.
Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Abdul Hamid II.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Abdulmedžid I.
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Absolutizem
Adana
Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Adana
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Afrika
Ahmed I.
Ahmed I. Bahti, 14.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ahmed I.
Ahmed II.
Ahmed II. je bil 21.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ahmed II.
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ahmed III.
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Alžirija
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Albanija
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Alep
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Alkohol
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Arabščina
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Arabski polotok
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Armenija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Avstrija
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Avtonomna republika Krim
Azeb
Azeb (iz arabskega azeb - neporočen moški) je vojaški izraz, ki pomeni vojaka ali enoto lahke kopenske in mornariške pehote.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Azeb
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Azerbajdžan
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Španija
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Čerkezija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Črno morje
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bagdad
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bajazid I.
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bajazid II.
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Basra
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Beneška republika
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Beograd
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bitka na Kosovskem polju
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bitka pri Ankari
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Slankamnu
Bitka pri Slankamnu 19. avgusta 1691 je bila bitka med vojskama Svetega rimskega cesarstva in Osmanskega cesarstva, ki se je končala s prepričljivo zmago krščanske vojske.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bitka pri Slankamnu
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bližnji vzhod
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bosna in Hercegovina
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Bursa
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Carigrad
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Centralne sile
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ciper
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Cirenajka
Ciroza jeter
Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter, s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem jetrnih celic (hepatocitov), fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ciroza jeter
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Damask
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Dardanele
Džihad
Džihad (slovensko boj, trud) je verska dolžnost islamskih vernikov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Džihad
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in De iure - de facto
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Egipt
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Erzurum
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Etiopija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Evropa
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Feodozija
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ferman
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Fevdalizem
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Grčija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Gruzija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Habsburžani
Ibrahim I.
Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ibrahim I.
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ilkanat
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Islam
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Janičar
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Jeruzalem
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Jonsko morje
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Judje
Kabardino-Balkarija
Kabardino-Balkarija (uradno Kabardinsko-balkarska republika,, kabardinsko Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ, Keberdej-Balker Respublike, balkarsko Къабарты-Малкъар Республика, Kabarti-Malkar Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kabardino-Balkarija
Kafes
Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kafes
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kairo
Kairouan
Kairouan (tudi Al Kairouan, arabsko القيروان, Al Qayrawan) je mesto in guvernat v osrednji severni Tuniziji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kairouan
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kalif
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Karaman
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Katarina Velika
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kava
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kilikija
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kipčaki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Konstantinopel
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kreta
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Krimski kanat
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Krvni davek
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Kurdistan
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Madžarska
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mahmud I.
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mahmud II.
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Medina
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed I.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed III.
Mehmed III.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed III.
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed IV.
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed Paša Sokolović
Mehmed V.
Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed V.
Mehmed VI.
Mehmed VI., osmanski sultan, *14. januarj 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo, †16. maj 1926, San Remo, Italija.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mehmed VI.
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Meka
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Moldavija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mongoli
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mosul
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Murat I.
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Murat II.
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Murat III.
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Murat IV.
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Murat V.
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mustafa I.
Mustafa II.
Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mustafa II.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mustafa III.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mustafa IV.
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Mustafa Kemal Atatürk
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Odrin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ogrska
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Orhan I.
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Osman I.
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Osman II.
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Osman III.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Osmansko cesarstvo
Otranto
Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Otranto
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Partija (satrapija)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Peloponez
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Perzija
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Perzijski zaliv
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Poljska
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Prva svetovna vojna
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Rdeče morje
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Rimsko cesarstvo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Rodos
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Rumelija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Rusija
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Seldžuki
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Selim I. Surovi
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Selim II.
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Selim III.
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sirija
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sivas
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Slavonija
Somalija
Somalija (somalsko Soomaaliya, arabsko الصومال) je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Somalija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Srbija
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sredozemlje
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Stepa
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sulejman I.
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sulejman II.
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sultan
Sumatra
right Sumatra je otok v zahodni Indoneziji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Sumatra
Timar
Timar je lahko.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Timar
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Tobak
Topkapi (film)
Topkapi (1964) je film ameriškega režiserja Julesa Dassina.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Topkapi (film)
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Transilvanija
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Tripolitanija
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Tugra
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Tunizija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Turščina
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Turkestan
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Ustava
Valide sultan
Valide sultan ali sultan valide (osmansko turško: والده سلطان, Sedef-i Dürr-i Hilafet, dobesedno: mati súltanka) je bil uradni naslov matere vladajočega sultana Osmanskega cesarstva.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Valide sultan
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Vansko jezero
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Vezir
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Vilajet
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Vlaška
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in Vladarska rodbina
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1299
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1326
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1359
1366
1366 (MCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1366
1389
1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1389
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1402
1413
1413 (MCDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1413
1421
1421 (MCDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1421
1444
1444 (MCDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1444
1446
1446 (MCDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1446
1451
1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1451
1481
1481 (MCDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1481
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1512
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1517
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1520
1566
1566 (MDLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1566
1571
1571 (MDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1571
1574
1574 (MDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1574
1595
1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1595
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 16. stoletje
1603
1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1603
1617
1617 (MDCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1617
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1618
1622
1622 (MDCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1622
1623
1623 (MDCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1623
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1640
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1648
1687
1687 (MDCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1687
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1688
1691
1691 (MDCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1691
1695
1695 (MDCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1695
1697
1697 (MDCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1697
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1703
1730
1730 (MDCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1730
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1754
1757
1757 (MDCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1757
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1774
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1789
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 18. stoletje
1807
1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1807
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1808
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1839
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1861
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1876
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 19. stoletje
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1909
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1918
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam sultanov Osmanskega cesarstva in 1922
Glej tudi
Osmanski sultani
Prav tako znan kot Sultani Osmanskega cesarstva.
, Erzurum, Etiopija, Evropa, Feodozija, Ferman, Fevdalizem, Grčija, Gruzija, Habsburžani, Ibrahim I., Ilkanat, Irak, Iran, Islam, Janičar, Jeruzalem, Jonsko morje, Judje, Kabardino-Balkarija, Kafes, Kairo, Kairouan, Kalif, Karaman, Katarina Velika, Kava, Kilikija, Kipčaki, Konstantinopel, Kreta, Krimski kanat, Krvni davek, Kurdistan, Madžarska, Mahmud I., Mahmud II., Medina, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mehmed III., Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Mehmed V., Mehmed VI., Meka, Moldavija, Mongoli, Mosul, Murat I., Murat II., Murat III., Murat IV., Murat V., Mustafa I., Mustafa II., Mustafa III., Mustafa IV., Mustafa Kemal Atatürk, Odrin, Ogrska, Orhan I., Osman I., Osman II., Osman III., Osmansko cesarstvo, Otranto, Partija (satrapija), Peloponez, Perzija, Perzijski zaliv, Poljska, Prva svetovna vojna, Rdeče morje, Rimsko cesarstvo, Rodos, Rumelija, Rusija, Seldžuki, Selim I. Surovi, Selim II., Selim III., Sirija, Sivas, Slavonija, Somalija, Srbija, Sredozemlje, Stepa, Sulejman I., Sulejman II., Sultan, Sumatra, Timar, Tobak, Topkapi (film), Transilvanija, Tripolitanija, Tugra, Tunizija, Turčija, Turščina, Turkestan, Ustava, Valide sultan, Vansko jezero, Vezir, Vilajet, Vlaška, Vladarska rodbina, 1299, 1326, 1359, 1366, 1389, 1402, 1413, 1421, 1444, 1446, 1451, 1481, 1512, 1517, 1520, 1566, 1571, 1574, 1595, 16. stoletje, 1603, 1617, 1618, 1622, 1623, 1640, 1648, 1687, 1688, 1691, 1695, 1697, 1703, 1730, 1754, 1757, 1774, 1789, 18. stoletje, 1807, 1808, 1839, 1861, 1876, 19. stoletje, 1909, 1918, 1922.