Kazalo
51 odnosi: Abdul Hamid II., Čerkezi, Çanakkale (provinca), Balkan, Bursa, Carigrad, Enciklopedija Britannica, Evropa, Francija, Galatski most, Gallipoli, Gruzinci, Hagija Sofija, Hios, Ikbal, Kadın, Krimska vojna, Lemnos, Lezbos, Libanon, Mahmud II., Mehmed V., Mehmed VI., Murat V., Napoleon III., Osmani, Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Padišah, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Palestina (regija), Red legije časti, Red Medžidije, Red podvezice, Red stolpa in meča, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sirija, Suženjstvo, Sultan, Sunitizem, Tanzimat, Tuberkuloza, Tugra, Veliki vezir, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zlato, 1823, 1861, 25. april, ... Razširi indeks (1 več) »
Abdul Hamid II.
Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.
Poglej Abdulmedžid I. in Abdul Hamid II.
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Abdulmedžid I. in Čerkezi
Çanakkale (provinca)
Provinca Çanakkale je provinca, ki se nahaja ob Dardanelah v zahodni Turčiji.
Poglej Abdulmedžid I. in Çanakkale (provinca)
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Abdulmedžid I. in Balkan
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Abdulmedžid I. in Bursa
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Abdulmedžid I. in Carigrad
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Abdulmedžid I. in Enciklopedija Britannica
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Abdulmedžid I. in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Abdulmedžid I. in Francija
Galatski most
Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.
Poglej Abdulmedžid I. in Galatski most
Gallipoli
Gallipoli (salentinsko Caḍḍìpuli) je južnoitalijansko mesto in občina (comune) v pokrajini Lecce, v deželi Apuliji.
Poglej Abdulmedžid I. in Gallipoli
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Poglej Abdulmedžid I. in Gruzinci
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Abdulmedžid I. in Hagija Sofija
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Abdulmedžid I. in Hios
Ikbal
Ikbal (translit) je bil naslov žena sultanov Osmanskega cesarstva, po rangu pod kadın.
Poglej Abdulmedžid I. in Ikbal
Kadın
Kadın (slovensko ženska) je bil proti koncu 16.
Poglej Abdulmedžid I. in Kadın
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Abdulmedžid I. in Krimska vojna
Lemnos
Lemnos (Λήμνος, Limnos) je grški otok v severnem delu Egejskega morja, približno na polovici razdalje med goro Atos in turško obalo.
Poglej Abdulmedžid I. in Lemnos
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Poglej Abdulmedžid I. in Lezbos
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Abdulmedžid I. in Libanon
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Abdulmedžid I. in Mahmud II.
Mehmed V.
Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.
Poglej Abdulmedžid I. in Mehmed V.
Mehmed VI.
Mehmed VI., osmanski sultan, *14. januarj 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo, †16. maj 1926, San Remo, Italija.
Poglej Abdulmedžid I. in Mehmed VI.
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Abdulmedžid I. in Murat V.
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Abdulmedžid I. in Napoleon III.
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Abdulmedžid I. in Osmani
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.
Poglej Abdulmedžid I. in Osmanski kalifat
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Abdulmedžid I. in Osmansko cesarstvo
Padišah
Padišah je naziv v Perzijskem imperiju, ki pomeni kralja kraljev, cesarja oz.
Poglej Abdulmedžid I. in Padišah
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Abdulmedžid I. in Palača Dolmabahçe
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Abdulmedžid I. in Palača Topkapi
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Abdulmedžid I. in Palestina (regija)
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Abdulmedžid I. in Red legije časti
Red Medžidije
Red Medžidije (translit) je bil vojaški in civilni red Osmanskega cesarstva, ki ga je leta 1851 ustanovil sultan Abdulmedžid I.
Poglej Abdulmedžid I. in Red Medžidije
Red podvezice
Red podvezice Red podvezice (izvirno angleško The Most Noble Order of the Garter) je angleški viteški red, ki je omejen na suverena, valižanskega princa in na največ 24 drugih članov, ki jih imenuje suveren.
Poglej Abdulmedžid I. in Red podvezice
Red stolpa in meča
Tri verzije odlikovanja Red stolpa in meča, poguma, zvestobe in za zasluge (Ordem Militar da Torre e Espada do Valor, Lealdade e Mérito) je portugalski najvišji viteški red, ki ga je leta 1459 ustanovil kralj Afonso V. Portugalski.
Poglej Abdulmedžid I. in Red stolpa in meča
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Abdulmedžid I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Abdulmedžid I. in Sirija
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Abdulmedžid I. in Suženjstvo
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Abdulmedžid I. in Sultan
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Abdulmedžid I. in Sunitizem
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Abdulmedžid I. in Tanzimat
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Abdulmedžid I. in Tuberkuloza
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Abdulmedžid I. in Tugra
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Abdulmedžid I. in Veliki vezir
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Abdulmedžid I. in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Abdulmedžid I. in Zlato
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Abdulmedžid I. in 1823
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Abdulmedžid I. in 1861
25. april
25.
Poglej Abdulmedžid I. in 25. april
25. junij
25.
Poglej Abdulmedžid I. in 25. junij