Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Abdulmedžid I.

Index Abdulmedžid I.

Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu. Abdulmedžid je želel spodbuditi osmanizem med secesionističnimi podložnimi narodi in ustaviti naraščajoča nacionalistična gibanja znotraj imperija. Njegova prizadevanja so kljub novim zakonom in reformam za temeljitejšo integracijo nemuslimanov in ne-Turkov v osmansko družbo v tem pogledu propadla. Poskušal je skleniti zavezništva z velikimi silami zahodne Evrope, zlasti z Združenim kraljestvom in Francijo, ki sta se skupaj z Osmanskim cesarstvom v krimski vojni borili proti Rusiji. Na Pariškem kongresu 30. marca 1856 je bilo Osmansko cesarstvo uradno vključeno v evropsko družino narodov. Največji Abdulmedžidov dosežek je bila napoved in izvedba reform (tanzimat, reorganizacija), ki jih je pripravil njegov oče in so dejansko leta 1839 začele modernizacijo Osmanskega cesarstva. Za ta dosežek je ena od državnih himn Osmanskega cesarstva po njem dobila ime Abdulmedžidova koračnica.

19 odnosi: Galatski most, Hagija Sofija, Hercegovski sandžak, Ikbal, Kafes, Mahmud II., Murat V., Nova mošeja, Carigrad, Omer paša Latas, Osmanski kalifat, Osrednje okrožje Bejruta, Red Medžidije, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu, Tanzimat, 1823, 1861, 25. april, 25. junij.

Galatski most

Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Galatski most · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Novo!!: Abdulmedžid I. in Hagija Sofija · Poglej več »

Hercegovski sandžak

Hercegovski sandžak (turško Hersek Sancağı, bosansko in črnogorsko Hercegovački sandžak) je bila administrativna enota Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1470.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Hercegovski sandžak · Poglej več »

Ikbal

Ikbal (translit) je bil naslov žena sultanov Osmanskega cesarstva, po rangu pod kadın.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Ikbal · Poglej več »

Kafes

Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).

Novo!!: Abdulmedžid I. in Kafes · Poglej več »

Mahmud II.

Mahmud II. je bil 30.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Mahmud II. · Poglej več »

Murat V.

Murat V. (translit; V.) je bil od 30.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Murat V. · Poglej več »

Nova mošeja, Carigrad

Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Nova mošeja, Carigrad · Poglej več »

Omer paša Latas

Omer paša Latas (turško Ömer Lütfi Paşa, srbsko Омер-паша Латас, Omer-paša Latas) je bil osmanski feldmaršal in guverner, * 24. september 1806, Janja Gora, Avstrijsko cesarstvo, † 18. april 1871, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Omer paša Latas · Poglej več »

Osmanski kalifat

Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu. Osmanski kalifat je propadel zaradi postopne erozije moči Osmanskega cesarstva v odnosu do Zahodne Evrope in konca osmanske države kot posledice delitve Osmanskega cesarstva po mandatu Društva narodov. Abdulmedžid II., zadnji osmanski kalif, je svoj kalifski položaj zasedal še nekaj let po delitvi cesarstva s posvetnimi reformami Mustafe Kemala Atatürka in kasnejšim izgonom cesarske družine Osmanoğlu iz Turčije. Položaj kalifa je bil dokončno ukinjen leta 1924. Mustafa Kemal je položaj kalifa ponudil Ahmedu Šarifu as-Senusiju pod pogojem, da prebiva zunaj Turčije. Senussi je ponudbo zavrnil in potrdil svojo podporo Abdulmedžidu II.Özoğlu 2011, str. 5. Z ustanovitvijo bektaških in mevlevskih redov so zacveteli heterodoksni, sinkretični in mistični pristopi k islamu, kot je sufizem.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Osmanski kalifat · Poglej več »

Osrednje okrožje Bejruta

Osrednje okrožje Bejruta (Beirut Central District - BCD ali Centre Ville) je zgodovinsko in geografsko jedro Bejruta, glavnega mesta Libanona.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Osrednje okrožje Bejruta · Poglej več »

Red Medžidije

Red Medžidije (translit) je bil vojaški in civilni red Osmanskega cesarstva, ki ga je leta 1851 ustanovil sultan Abdulmedžid I.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Red Medžidije · Poglej več »

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »

Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu

Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem cesarstvu poleg Konstantinopla (sodobni Carigrad), imel je pomembno vlogo za krščanstvo v srednjem veku in so ga krasile impresivne stavbe.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu · Poglej več »

Tanzimat

Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.

Novo!!: Abdulmedžid I. in Tanzimat · Poglej več »

1823

1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Abdulmedžid I. in 1823 · Poglej več »

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Abdulmedžid I. in 1861 · Poglej več »

25. april

25.

Novo!!: Abdulmedžid I. in 25. april · Poglej več »

25. junij

25.

Novo!!: Abdulmedžid I. in 25. junij · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »