Kazalo
47 odnosi: Abdul Hamid I., Abdulmedžid I., Ali Paša Janinski, Ali-paša Rizvanbegović, Antalya, Azeb, Beglerbeg, Beli stolp, Solun, Carigrad, Carigrajski prekop, Ciper, Džida, Deviški stolp, Družina Balyan, Ferman, Galatski most, Hala Sultan Tekke, Janičar, Janina (mesto), Konstantinopelsko obzidje, Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Kupola na skali, Kyrenijska vrata, Nikozija, Miloška Venera, Murat V., Mustafa IV., Nikolaj I. Ruski, Odrinska palača, Orhan I., Osmansko cesarstvo, Ruski imperij, Selim III., Serasker, Seznam perzijskih kraljev, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Spahije, Tanzimat, Tudor Vladimirescu, Turčija, Veliki bazar, Carigrad, Vlaška, Zgodovina Albanije, Zgodovina Irana, 1. julij, 1785, 1839, 20. julij.
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Mahmud II. in Abdul Hamid I.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Mahmud II. in Abdulmedžid I.
Ali Paša Janinski
Ali Paša (1819) Ali Paša Janinski ali Tepedelenli Ali Paša iz Janine (imenovan tudi »Lev iz Janine«; albansko Ali Pashë Tepelena, aromunsko Ali Pãshelu, grško Αλή Πασάς Alí Pasás; * okoli 1741 v vasi Beçišt pri Tepedelen; † 5.
Poglej Mahmud II. in Ali Paša Janinski
Ali-paša Rizvanbegović
Ali-paša Rizvanbegović-Stočević (bosansko Ali-paša Rizvanbegović-Stočević, turško Ali Rıdvanoğlu Paşa) je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski kapudan (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen vezir (vladar) Hercegovskega Pašaluka, * 1783, Stolac, Osmansko cesarstvo, † 20.
Poglej Mahmud II. in Ali-paša Rizvanbegović
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Mahmud II. in Antalya
Azeb
Azeb (iz arabskega azeb - neporočen moški) je vojaški izraz, ki pomeni vojaka ali enoto lahke kopenske in mornariške pehote.
Poglej Mahmud II. in Azeb
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Mahmud II. in Beglerbeg
Beli stolp, Solun
Beli stolp v Solunu (Λευκός Πύργος Lefkós Pýrgos; Beyaz Kule; ladino Kuli Blanka) je spomenik in muzej na obali mesta Solun, glavnega mesta regije Makedonija v severni Grčiji.
Poglej Mahmud II. in Beli stolp, Solun
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Mahmud II. in Carigrad
Carigrajski prekop
Carigrajski prekop (turško: Kanal İstanbul) je projekt umetne morske poti na ravni morja.
Poglej Mahmud II. in Carigrajski prekop
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Mahmud II. in Ciper
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Mahmud II. in Džida
Deviški stolp
Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Mahmud II. in Deviški stolp
Družina Balyan
Družina Balyan je bila ugledna armenska družina v Osmanskem cesarstvu, ki so jo sestavljali dvorni arhitekti v službi osmanskih sultanov in drugih članov osmanske rodbine v 18.
Poglej Mahmud II. in Družina Balyan
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Mahmud II. in Ferman
Galatski most
Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.
Poglej Mahmud II. in Galatski most
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Poglej Mahmud II. in Hala Sultan Tekke
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Mahmud II. in Janičar
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Mahmud II. in Janina (mesto)
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Mahmud II. in Konstantinopelsko obzidje
Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.
Poglej Mahmud II. in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Mahmud II. in Kupola na skali
Kyrenijska vrata, Nikozija
Kirenijska vrata (grško Πύλη της Κερύνειας, turško Girne Kapısı, zgodovinsko znana v italijanščini kot Porta del Proveditore) so vrata v nikozijskem obzidju v severni Nikoziji na severnem Cipru.
Poglej Mahmud II. in Kyrenijska vrata, Nikozija
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Mahmud II. in Miloška Venera
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Mahmud II. in Murat V.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Mahmud II. in Mustafa IV.
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Mahmud II. in Nikolaj I. Ruski
Odrinska palača
Odrinska palača (Edirne Sarayı) ali prej Nova cesarska palača (Saray-ı Cedid-i Amire) je nekdanja palača osmanskih sultanov v Odrinu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto prestolnica cesarstva.
Poglej Mahmud II. in Odrinska palača
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Mahmud II. in Orhan I.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Mahmud II. in Osmansko cesarstvo
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Mahmud II. in Ruski imperij
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Mahmud II. in Selim III.
Serasker
Serasker (osmansko turško سرعسكر, serasker) je bil naziv velikega vezirja Osmanskega cesarstva, ko je poveljeval osmanski vojski.
Poglej Mahmud II. in Serasker
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Mahmud II. in Seznam perzijskih kraljev
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Mahmud II. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Mahmud II. in Spahije
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Mahmud II. in Tanzimat
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Poglej Mahmud II. in Tudor Vladimirescu
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Mahmud II. in Turčija
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.
Poglej Mahmud II. in Veliki bazar, Carigrad
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Mahmud II. in Vlaška
Zgodovina Albanije
Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.
Poglej Mahmud II. in Zgodovina Albanije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Mahmud II. in Zgodovina Irana
1. julij
1.
Poglej Mahmud II. in 1. julij
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Mahmud II. in 1785
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mahmud II. in 1839
20. julij
20.
Poglej Mahmud II. in 20. julij