Kazalo
31 odnosi: Apulija, Bastijon, Beneška republika, Bitka za Galipoli, Catania, Dardanele, Ferdinand IV. Neapeljski, Francesco di Giorgio Martini, Goti, Grad Gallipoli, Grščina, Italijanske dežele, Jonsko morje, Karel I. Anžujski, Lecce (pokrajina), Mesapi, Municipij, Normani, Plinij starejši, Prva svetovna vojna, Salento, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Sveta Agata, Sveti Boštjan, Taranto, Tarantski zaliv, Tržič, Gorica, Vandali, Velika ideja, Združitev Italije.
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Gallipoli in Apulija
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Gallipoli in Bastijon
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Gallipoli in Beneška republika
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Poglej Gallipoli in Bitka za Galipoli
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Gallipoli in Catania
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Gallipoli in Dardanele
Ferdinand IV. Neapeljski
Ferdinand I., siciljski kralj, * 12. januar 1751 † 4. januar 1825 Bil je kralj obeh Sicilij od leta 1816 po njegovi obnovi po zmagi v Napoleonovih vojnah.
Poglej Gallipoli in Ferdinand IV. Neapeljski
Francesco di Giorgio Martini
Francesco di Giorgio Martini, italijanski slikar, arhitekt in vojaški inženir, * 1439, † 1502.
Poglej Gallipoli in Francesco di Giorgio Martini
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Gallipoli in Goti
Grad Gallipoli
Grad Gallipoli (italijansko Castello di Gallipoli) je obalna trdnjava na impozantnem pomolu na skrajnem vzhodu otoka, na katerem je središče mesta Gallipoli, v deželi Apulija.
Poglej Gallipoli in Grad Gallipoli
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Gallipoli in Grščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Gallipoli in Italijanske dežele
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Gallipoli in Jonsko morje
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Poglej Gallipoli in Karel I. Anžujski
Lecce (pokrajina)
Pokrajina Lecce (italijansko Provincia di Lecce; salentino provincia te Lècce) je pokrajina v deželi Apulija v Italiji, katere glavno mesto je Lecce.
Poglej Gallipoli in Lecce (pokrajina)
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Gallipoli in Mesapi
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Gallipoli in Municipij
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Gallipoli in Normani
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Gallipoli in Plinij starejši
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Gallipoli in Prva svetovna vojna
Salento
Salento, tudi Salentinski polotok je ime 100 km dolgega in 40 km širokega polotoka na skrajnem jugovzhodu Italije in ga pogosto imenujejo peta italijanskega škornja, ki leži med Tarantskim zalivom, ki je del Jonskega morja in Otrantskim prelivom (vrati) med Jonskim in Jadranskim morjem.
Poglej Gallipoli in Salento
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Gallipoli in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Gallipoli in Starorimska civilizacija
Sveta Agata
Sveta Agata, je krščanska svetnica, devica in mučenka grškega rodu; * okrog 231 po Kr. r., Catania, † 6. februar 251, Catania (Sicilija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Gallipoli in Sveta Agata
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Poglej Gallipoli in Sveti Boštjan
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Gallipoli in Taranto
Tarantski zaliv
Zemljevid Tarantskega zaliva. Tarantski zaliv (italijansko: Golfo di Taranto) je zaliv v Jonskem morju na jugu Italije.
Poglej Gallipoli in Tarantski zaliv
Tržič, Gorica
Tržič (bizjaško in, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran.
Poglej Gallipoli in Tržič, Gorica
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Gallipoli in Vandali
Velika ideja
Velika ideja (grško Μεγάλη Ιδέα; Megali Idea) je politična ideja o združitvi vseh zgodovinsko grških ozemelj v eno državo.
Poglej Gallipoli in Velika ideja
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Gallipoli in Združitev Italije