Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Antanta, Armenija, Avstralija, Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske, Azija, Črno morje, Bojna ladja, Bolgarija, Bolniška ladja, Britanska Indija, Britanski imperij, Carigrad, Dardanele, Džihad, Egipt, Francija, Horatio Herbert Kitchener, Kavkaz, Križarka, Mezopotamija, Mustafa Kemal Atatürk, Nikogaršnje ozemlje, Nova Fundlandija, Nova Zelandija, Osmansko cesarstvo, Palestina (regija), Podmornica, Polotok, Prva svetovna vojna, Rušilec, Ruski imperij, Senegal, Sultan, Velika Britanija, Vojaške ladje, Winston Churchill, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 18. marec, 1915, 1916, 2. maj, 27. april, 9. januar.
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Antanta · Poglej več »
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Armenija · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Avstralija · Poglej več »
Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske
Avstralsko-novozelandski korpus kopenske vojske (angleško Australia and New Zealand Army Corps; kratica ANZAC) je bil združeni avstralsko-novozelandski korpus, ki je na strani antantnih sil sodeloval v prvi svetovni vojni.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Avstralski in novozelandski korpus kopenske vojske · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Azija · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Črno morje · Poglej več »
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Bojna ladja · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Bolgarija · Poglej več »
Bolniška ladja
prvo svetovno vojno, HMHS Britannic. HMHS Mauretania. Bolniška ladja je tip ladje, ki se uporablja kot plavajoča in mobilna bolnišnica.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Bolniška ladja · Poglej več »
Britanska Indija
Zemljevid Britanske Indije iz leta 1909. Rožnato obarvana so ozemlja pod neposredno britansko administracijo, rumeno pa prinčevske države. Britanska Indija je skupen naziv za britansko vladavino na območju Indijske podceline med letoma 1612 in 1947, najprej prek Britanske vzhodnoindijske družbe in kasneje neposredno pod britansko krono.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Britanska Indija · Poglej več »
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Britanski imperij · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Carigrad · Poglej več »
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Dardanele · Poglej več »
Džihad
Džihad (slovensko boj, trud) je verska dolžnost islamskih vernikov.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Džihad · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Egipt · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Francija · Poglej več »
Horatio Herbert Kitchener
Propagandni plakat za bursko vojno s Kitchenerjevo podobo, pozneje precejkrat imitiran Horatio Herbert Kitchener, prvi lord Kitchener, britanski maršal, diplomat in državnik, * 24. junij 1850, Ballylongford, okrožje Kerry, Irska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (danes Republika Irska), † 5. junij 1916, Scapa Flow, zahodno od Orkneyja, v škotskih vodah.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Horatio Herbert Kitchener · Poglej več »
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Kavkaz · Poglej več »
Križarka
Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Križarka · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Mezopotamija · Poglej več »
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »
Nikogaršnje ozemlje
Nikogaršnje ozemlje je del zemeljskega površja; kopnega, morja, reke ali jezera, ki ne pripada nobeni državi.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Nikogaršnje ozemlje · Poglej več »
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Nova Fundlandija · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Nova Zelandija · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Palestina (regija) · Poglej več »
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Novo!!: Bitka za Galipoli in Podmornica · Poglej več »
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Polotok · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Rušilec · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Ruski imperij · Poglej več »
Senegal
Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Senegal · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Sultan · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Velika Britanija · Poglej več »
Vojaške ladje
Različne vojaške ladje Mornariške ladje so vojaške ladje, ki jih uporablja vojna mornarica.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Vojaške ladje · Poglej več »
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Winston Churchill · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Bitka za Galipoli in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
18. marec
18.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 18. marec · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 1915 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 1916 · Poglej več »
2. maj
2.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 2. maj · Poglej več »
27. april
27.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 27. april · Poglej več »
9. januar
9.
Novo!!: Bitka za Galipoli in 9. januar · Poglej več »
