Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mustafa III.

Index Mustafa III.

Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Kazalo

  1. 41 odnosi: Abdul Hamid I., Ahmed III., Akvadukt (most), Berlin, Bolgarija, Carigrad, Diplomacija, Friderik II. Veliki, Habsburžani, Islam, Janičar, Kafes, Kavkaz, Kneževina Moldavija, Krim (polotok), London, Mahmud I., Mehmed II. Osvajalec, Miokardni infarkt, Mustafa II., Obrezovanje, Odrin, Osman III., Osmanščina, Osmani, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Pariz, Potres, Prusija, Republika obeh narodov, Selim II., Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sultan, Tugra, Vlaška, Zlati rog, 1717, 1774, 21. januar, 28. januar.

Abdul Hamid I.

Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول‎, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.

Poglej Mustafa III. in Abdul Hamid I.

Ahmed III.

Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Mustafa III. in Ahmed III.

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Poglej Mustafa III. in Akvadukt (most)

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Mustafa III. in Berlin

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Mustafa III. in Bolgarija

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Mustafa III. in Carigrad

Diplomacija

Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.

Poglej Mustafa III. in Diplomacija

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Poglej Mustafa III. in Friderik II. Veliki

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Mustafa III. in Habsburžani

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Mustafa III. in Islam

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Poglej Mustafa III. in Janičar

Kafes

Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).

Poglej Mustafa III. in Kafes

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Mustafa III. in Kavkaz

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Poglej Mustafa III. in Kneževina Moldavija

Krim (polotok)

Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).

Poglej Mustafa III. in Krim (polotok)

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Mustafa III. in London

Mahmud I.

Mahmud I. (osmansko turško محمود اول‎, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.

Poglej Mustafa III. in Mahmud I.

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Mustafa III. in Mehmed II. Osvajalec

Miokardni infarkt

Miokardni infarkt oz.

Poglej Mustafa III. in Miokardni infarkt

Mustafa II.

Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.

Poglej Mustafa III. in Mustafa II.

Obrezovanje

Obrezovanje ima lahko več pomenov.

Poglej Mustafa III. in Obrezovanje

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Mustafa III. in Odrin

Osman III.

Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث‎, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Mustafa III. in Osman III.

Osmanščina

Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Mustafa III. in Osmanščina

Osmani

Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).

Poglej Mustafa III. in Osmani

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Mustafa III. in Osmansko cesarstvo

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Poglej Mustafa III. in Palača Topkapi

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Mustafa III. in Pariz

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Mustafa III. in Potres

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Mustafa III. in Prusija

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Mustafa III. in Republika obeh narodov

Selim II.

Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.

Poglej Mustafa III. in Selim II.

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Mustafa III. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Mustafa III. in Sultan

Tugra

Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء‎, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.

Poglej Mustafa III. in Tugra

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Mustafa III. in Vlaška

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Mustafa III. in Zlati rog

1717

1717 (MDCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Mustafa III. in 1717

1774

1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Mustafa III. in 1774

21. januar

21.

Poglej Mustafa III. in 21. januar

28. januar

28.

Poglej Mustafa III. in 28. januar