Kazalo
59 odnosi: Abdul Hamid I., Anatolija, Arabščina, Avstrijsko-turška vojna (1788–1791), Azov, Črno morje, Balkan, Besarabija, Bolgarija, Britanska vzhodnoindijska družba, Dnester, Donava, Egipt, Fatva, Francija, Francosko kraljestvo, Gruzija, Habsburška monarhija, Indija, Islam, Janičar, Kaligrafija, Katarina Velika, Kneževina Moldavija, Književnost, Konstantinopel, Krim (polotok), Krvni davek, Kučukkajnarški mir, Ludvik XVI. Francoski, Mahmud II., Mihail Ilarionovič Kutuzov, Mustafa III., Mustafa IV., Napoleon Bonaparte, Osmani, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Perzijščina, Poljska, Prusija, Rumelija, Ruse, Rusko-turška vojna (1787–1792), Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sirija, Srbščina, Srbija, Sultan, Timar, ... Razširi indeks (9 več) »
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Selim III. in Abdul Hamid I.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Selim III. in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Selim III. in Arabščina
Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)
Avstrijsko-turška vojna (1788-1791) je bil vojaški spopad med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, ki je potekal sočasno z rusko-turško vojno (1787-1792).
Poglej Selim III. in Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Selim III. in Azov
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Selim III. in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Selim III. in Balkan
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Selim III. in Besarabija
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Selim III. in Bolgarija
Britanska vzhodnoindijska družba
Zastava družbe Britanska vzhodnoindijska družba (British East India Company; tudi English East India Company, East India Company, John Company) je bila ena prvih delniških družb.
Poglej Selim III. in Britanska vzhodnoindijska družba
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Selim III. in Dnester
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Selim III. in Donava
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Selim III. in Egipt
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Poglej Selim III. in Fatva
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Selim III. in Francija
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Selim III. in Francosko kraljestvo
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Selim III. in Gruzija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Selim III. in Habsburška monarhija
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Selim III. in Indija
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Selim III. in Islam
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Selim III. in Janičar
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Selim III. in Kaligrafija
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Selim III. in Katarina Velika
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Selim III. in Kneževina Moldavija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Selim III. in Književnost
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Selim III. in Konstantinopel
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Selim III. in Krim (polotok)
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Selim III. in Krvni davek
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Selim III. in Kučukkajnarški mir
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Selim III. in Ludvik XVI. Francoski
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Selim III. in Mahmud II.
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.
Poglej Selim III. in Mihail Ilarionovič Kutuzov
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Selim III. in Mustafa III.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Selim III. in Mustafa IV.
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Selim III. in Napoleon Bonaparte
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Selim III. in Osmani
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Selim III. in Osmansko cesarstvo
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Selim III. in Palača Topkapi
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Selim III. in Perzijščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Selim III. in Poljska
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Selim III. in Prusija
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Selim III. in Rumelija
Ruse
Ruse (zgodovinsko Rusčuk) je glavno mesto okraja Ruse v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Giurgiu.
Poglej Selim III. in Ruse
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Poglej Selim III. in Rusko-turška vojna (1787–1792)
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Selim III. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Selim III. in Sirija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Selim III. in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Selim III. in Srbija
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Selim III. in Sultan
Timar
Timar je lahko.
Poglej Selim III. in Timar
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Selim III. in Trakija
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Selim III. in Tugra
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Selim III. in Velika Britanija
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Selim III. in Visoka porta
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Selim III. in Vlaška
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Selim III. in 1761
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Selim III. in 1808
24. december
24.
Poglej Selim III. in 24. december
28. julij
28.
Poglej Selim III. in 28. julij