Odpri v Google MapsKazalo
68 odnosi: Anatolija, Arheologija, Arhitektura, Armenščina, Armenci, Bajazid I., Bazilij II., Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Citadela, Danišmendi, Etnografija, Gomila, Grščina, Guverner, Han, Hetiti, Holandija, Kongres, Konya, Krščanstvo, Medresa, Minaret, Mošeja, Mongoli, Muzej, Patriarh, Rimsko cesarstvo, Samostan, Seldžuki, Srednji vek, Stranka za pravičnost in razvoj (Turčija), Sultan, Sultanat Rum, Timur Lenk, Turčija, Turščina, Turki, Vlada, 1. stoletje pr. n. št., 1021, 1025, 1071, 1174, 1196, 1218, 1271, 13. stoletje, 1336, ... Razširi indeks (18 več) »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Sivas in Anatolija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Sivas in Arheologija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Sivas in Arhitektura
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Sivas in Armenščina
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Sivas in Armenci
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Sivas in Bajazid I.
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Sivas in Bazilij II.
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Sivas in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Sivas in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Sivas in Carigrad
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Sivas in Citadela
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Sivas in Danišmendi
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Sivas in Etnografija
Gomila
Gomila je lahko.
Poglej Sivas in Gomila
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Sivas in Grščina
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Sivas in Guverner
Han
Han ima več pomenov.
Poglej Sivas in Han
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Sivas in Hetiti
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Sivas in Holandija
Kongres
Kongres (»shod ljudi«) je v politiki glavna zakonodajna veja oblasti v državah, ki imajo kongresno politično ureditev vladanja.
Poglej Sivas in Kongres
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Sivas in Konya
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Sivas in Krščanstvo
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Sivas in Medresa
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Poglej Sivas in Minaret
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Sivas in Mošeja
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Sivas in Mongoli
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Sivas in Muzej
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Sivas in Patriarh
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Sivas in Rimsko cesarstvo
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Sivas in Samostan
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Sivas in Seldžuki
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Sivas in Srednji vek
Stranka za pravičnost in razvoj (Turčija)
Stranka za pravičnost in razvoj (turška izgovarjava:; AKP) je politična stranka v Turčiji, ki se sama opisuje kot konservativno-demokratska.
Poglej Sivas in Stranka za pravičnost in razvoj (Turčija)
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Sivas in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Sivas in Sultanat Rum
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Sivas in Timur Lenk
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Sivas in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Sivas in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Sivas in Turki
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Sivas in Vlada
1. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1.
Poglej Sivas in 1. stoletje pr. n. št.
1021
1021 (MXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sivas in 1021
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sivas in 1025
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sivas in 1071
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sivas in 1174
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sivas in 1196
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sivas in 1218
1271
1271 (MCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sivas in 1271
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Sivas in 13. stoletje
1336
1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sivas in 1336
1389
1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sivas in 1389
1398
1398 (MCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sivas in 1398
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Sivas in 14. stoletje
1400
1400 (MCD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sivas in 1400
1402
1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sivas in 1402
1405
1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sivas in 1405
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sivas in 1408
1573
1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sivas in 1573
1576
1576 (MDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sivas in 1576
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Sivas in 16. stoletje
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Sivas in 1676
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Sivas in 1919
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sivas in 1993
2. julij
2.
Poglej Sivas in 2. julij
4. september
4.
Poglej Sivas in 4. september
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Poglej Sivas in 5. stoletje
64 pr. n. št.
64 pr.
Poglej Sivas in 64 pr. n. št.
976
976 (CMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sivas in 976