Kazalo
49 odnosi: Abasidski kalifat, Afrika (rimska provinca), Aglabidi, Alžirija, Almohadi, Arabščina, Arabci, Škofija, Belizar, Benito Mussolini, Berberi, Bizantinsko cesarstvo, Cirenajka, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, Erwin Rommel, Fatimidi, Fatimidski kalifat, Feničani, Grščina, Hafsidi, Italija, Justinijan I., Karamanidi, Kartagina (mesto), Kraljevina Italija, Latinščina, Leptis Magna, Libija, Magreb, Maroko, Nemški afriški korpus, Normani, Omajadski kalifat, Operacija Bakla, Osmansko cesarstvo, Pariška mirovna konferenca (1919), Prva svetovna vojna, Puni, Punske vojne, Rašidunski kalifat, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Tripoli, Tunizija, Vandali, Vazal, Versajska mirovna pogodba, Zahodno Rimsko cesarstvo.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Tripolitanija in Abasidski kalifat
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Tripolitanija in Afrika (rimska provinca)
Aglabidi
Aglabidi je arabska dinastija, ki je vladala v Tunisu in drugih delih Severne Afrike med leti 800 in 909.
Poglej Tripolitanija in Aglabidi
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Tripolitanija in Alžirija
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Tripolitanija in Almohadi
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Tripolitanija in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Tripolitanija in Arabci
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Poglej Tripolitanija in Škofija
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Tripolitanija in Belizar
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Tripolitanija in Benito Mussolini
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Tripolitanija in Berberi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Tripolitanija in Bizantinsko cesarstvo
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Tripolitanija in Cirenajka
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Tripolitanija in Dioklecijan
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Tripolitanija in Druga svetovna vojna
Erwin Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel (vzdevek Puščavska lisica), nemški feldmaršal, * 15. november 1891, Heidenheim, Nemčija, † 14. oktober 1944, Herrlingen, Nemčija.
Poglej Tripolitanija in Erwin Rommel
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Tripolitanija in Fatimidi
Fatimidski kalifat
Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.
Poglej Tripolitanija in Fatimidski kalifat
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Tripolitanija in Feničani
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tripolitanija in Grščina
Hafsidi
Hafsidi (arabsko الحفصيون) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.
Poglej Tripolitanija in Hafsidi
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Tripolitanija in Italija
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Tripolitanija in Justinijan I.
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Poglej Tripolitanija in Karamanidi
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Tripolitanija in Kartagina (mesto)
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Tripolitanija in Kraljevina Italija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Tripolitanija in Latinščina
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Tripolitanija in Leptis Magna
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Tripolitanija in Libija
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Tripolitanija in Magreb
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Tripolitanija in Maroko
Nemški afriški korpus
Nemški afriški korpus (nemško Deutsches Afrikakorps; kratica DAK) imenovan tudi samo Afriški korpus, je bila nemška ekspedicijska armada v severni Afriki med drugo svetovno vojno.
Poglej Tripolitanija in Nemški afriški korpus
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Tripolitanija in Normani
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Tripolitanija in Omajadski kalifat
Operacija Bakla
Operacija bakla (angleško: Operation Torch) je bila med drugo svetovno vojno prva večja anglo-ameriška vojaška operacija, v kateri so se britanske in ameriške čete izkrcale v nekdanjih francoskih kolonijah Maroko in Alžirija.
Poglej Tripolitanija in Operacija Bakla
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Tripolitanija in Osmansko cesarstvo
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Tripolitanija in Pariška mirovna konferenca (1919)
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Tripolitanija in Prva svetovna vojna
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Tripolitanija in Puni
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Tripolitanija in Punske vojne
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Poglej Tripolitanija in Rašidunski kalifat
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Tripolitanija in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Tripolitanija in Rimsko cesarstvo
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Tripolitanija in Tripoli
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Tripolitanija in Tunizija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Tripolitanija in Vandali
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Tripolitanija in Vazal
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Tripolitanija in Versajska mirovna pogodba
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Tripolitanija in Zahodno Rimsko cesarstvo