Kazalo
57 odnosi: Ana Celjska, Anžujci, Árpádovci, Đakovo, Štefan Dušan, Štefan II. Kotromanić, Štefan V. Ogrski, Ban, Bosiljevo, Bosna, Budim, Dunaj, Elizabeta Poljska, Gjur, Hrvaška, Ivan Paližna, Jadwiga Poljska, Januar, Karel I. Ogrski, Karel II. Anžujski, Karel III. Neapeljski, Kazimir III. Poljski, Košice, Kotromanići, Krakov, Kraljica, Leopold III. Habsburški, Ludvik I. Ogrski, Marija Ogrska, Mazovija, Neapeljsko kraljestvo, Nitra, Novigrad, Dalmacija, Obrovac, Ogrska, Papež Urban VI., Pjasti, Požega, Hrvaška, Poljska, Praga, Protipapež Klemen VII., Sigismund Luksemburški, Skrinja svetega Simona, Zadar, Székesfehérvár, Tvrtko I. Kotromanić, Velika litovska kneževina, Višegrad, Madžarska, Viljem Celjski, Vladislav I. Poljski, Vladislav II. Poljski, ... Razširi indeks (7 več) »
- Kotromanići
- Ogrske kraljice
- Rojeni leta 1340
- Umrli leta 1387
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Ana Celjska
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Anžujci
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Árpádovci
Đakovo
Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Đakovo
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Štefan Dušan
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Štefan II. Kotromanić
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Štefan V. Ogrski
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Ban
Bosiljevo
Bosiljevo je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Bosiljevo Karlovške županije.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Bosiljevo
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Bosna
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Budim
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Dunaj
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Elizabeta Poljska
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Elizabeta Kotromanić in Gjur
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Hrvaška
Ivan Paližna
Ivan Paližna (?, † 1391) je bil vranski prior in hrvaški ban (1385–1391).
Poglej Elizabeta Kotromanić in Ivan Paližna
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Jadwiga Poljska
Januar
Januar ali prosinec je prvi mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Januar
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Karel I. Ogrski
Karel II. Anžujski
Karel II.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Karel II. Anžujski
Karel III. Neapeljski
Po smrti zadnjega strica Filipa II.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Karel III. Neapeljski
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Kazimir III. Poljski
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Košice
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Kotromanići
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Krakov
Kraljica
Kraljíca, v nekaterih besedilih tudi kraljéva, je vladarski naslov, pridobljen dedno, s poroko ali z izvolitvijo.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Kraljica
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Leopold III. Habsburški
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Ludvik I. Ogrski
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Marija Ogrska
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Mazovija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Neapeljsko kraljestvo
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Nitra
Novigrad, Dalmacija
Novigrad (tudi Novigrad Zadarski; italijansko Novegradi) je mesto in ribiško pristanišče na južni obali Novigradskega morja, ki je središče občine Novigrad Zadrske županije.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Novigrad, Dalmacija
Obrovac
Obrovac je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Zadrsko županijo.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Obrovac
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Ogrska
Papež Urban VI.
Urban VI., rojen kot Bartolomeo Prignano je bil katoliški papež; * 1318 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 15. oktober 1389, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Elizabeta Kotromanić in Papež Urban VI.
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Pjasti
Požega, Hrvaška
Požega (od 1929 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto (Grad Požega) z 22.364 prebivalci (2021; 1991 in 2001 še 28.000), ožje mestno območje pa le še okoli 17.000 (1991 do 2001 še 21.000) v Požeški kotlini na desnem bregu reke Orljave.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Požega, Hrvaška
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Poljska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Praga
Protipapež Klemen VII.
Klemen VII., rojen kot Robert Ženevski, protipapež katoliške Cerkve; * 1342 grad Annecy, Savojska kneževina, Sveto rimsko cesarstvo, † 16. september 1394 Avignon (Papeška država).
Poglej Elizabeta Kotromanić in Protipapež Klemen VII.
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Sigismund Luksemburški
Skrinja svetega Simona, Zadar
Skrinja sv.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Skrinja svetega Simona, Zadar
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Székesfehérvár
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Tvrtko I. Kotromanić
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Elizabeta Kotromanić in Velika litovska kneževina
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Višegrad, Madžarska
Viljem Celjski
Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Viljem Celjski
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Vladislav I. Poljski
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Vladislav II. Poljski
Vranski priorat
Vranski priorat, državno-pravni institut na območju hrvaško-ogrskega kraljestva.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Vranski priorat
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Zagreb
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Zahodni razkol
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Elizabeta Kotromanić in Zahumje
1339
1339 (MCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Elizabeta Kotromanić in 1339
1387
1387 (MCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Elizabeta Kotromanić in 1387
Glej tudi
Kotromanići
Ogrske kraljice
Rojeni leta 1340
Umrli leta 1387
Prav tako znan kot Elizabeta Bosanska.