Odpri v Google MapsKazalo
71 odnosi: AVNOJ, Avstro-Ogrska, Čavkići, Čekrlije, Béla IV. Ogrski, Berlinski kongres, Bošnjaki, Bosanski pašaluk, Bosna in Hercegovina, Bronasta doba, Celovec, Cistercijani, Daytonski sporazum, Dobrenica, Druga svetovna vojna, Federacija Bosne in Hercegovine, Golubić, Bihać, Hrvaška, Hrvati, Josip Stare, Jugoslovani, Jugoslovanski partizani, Kamenica, Bihać, Kantoni Bosne in Hercegovine, Kikinda, Kralje, Bihać, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Latenska kultura, Malo Založje, Mrkonjića Lug, Muslimani, Neodvisna država Hrvaška, Novo mesto, Obzidje, Operacija Nevihta, Orljani, Pokoj, Bihać, Prva svetovna vojna, Republika Srbska, Seznam mest v Bosni in Hercegovini, Seznam suverenih držav, Slovenščina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sokolac, Bihać, Soteska, Srbi, Srbska republika Krajina, Srednji vek, Tretji rajh, ... Razširi indeks (21 več) »
- Naselja občine Bihać
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Poglej Bihać in AVNOJ
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bihać in Avstro-Ogrska
Čavkići
Čavkići so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Čavkići
Čekrlije
Čekrlije so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Čekrlije
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Bihać in Béla IV. Ogrski
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Bihać in Berlinski kongres
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Bihać in Bošnjaki
Bosanski pašaluk
Bosanski pašaluk (Eyalet-i Bosna, By Gábor Ágoston, Bruce Alan Masters Bosanski pašaluk) ali Bosna Beylerbeylik (Bosna Beylerbeyliği, Bosanski beglerbegluk) je bil pašaluk (ali po turško beylerbeylik) Osmanskega cesarstva, ki je večinoma pokrivalo ozemlje sedanje države Bosne in Hercegovine.
Poglej Bihać in Bosanski pašaluk
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Bihać in Bosna in Hercegovina
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Bihać in Bronasta doba
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Bihać in Celovec
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Bihać in Cistercijani
Daytonski sporazum
Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
Poglej Bihać in Daytonski sporazum
Dobrenica
Dobrenica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Dobrenica
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Bihać in Druga svetovna vojna
Federacija Bosne in Hercegovine
Federacija BiH zaseda približno polovico ozemlja BiH, večina preostanka sodi pod Republiko srbsko; distrikt Brčko je avtonomna entiteta Federacija Bosne in Hercegovine (krajše Federacija BiH) je poleg Republike Srbske ena od dveh političnih entitet, ki sestavljata državo Bosno in Hercegovino.
Poglej Bihać in Federacija Bosne in Hercegovine
Golubić, Bihać
Golubić je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Golubić, Bihać
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Bihać in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Bihać in Hrvati
Josip Stare
Josip Stare, slovenski zgodovinar, pisatelj in prevajalec, * 16. oktober 1842, Ljubljana, † 13. maj 1907, Ljubljana.
Poglej Bihać in Josip Stare
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Poglej Bihać in Jugoslovani
Jugoslovanski partizani
Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.
Poglej Bihać in Jugoslovanski partizani
Kamenica, Bihać
Kamenica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Kamenica, Bihać
Kantoni Bosne in Hercegovine
Zemljevid kantonov Kantoni v Bosni in Hercegovini (hrvaško županije) so upravne enote druge ravni v Federaciji Bosne in Hercegovine, ki je ena od dveh entitet države Bosne in Hercegovine.
Poglej Bihać in Kantoni Bosne in Hercegovine
Kikinda
Kikinda (izvirno Кикинда; Nagykikinda; Großkikinda; Chichinda Mare) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Severno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Bihać in Kikinda
Kralje, Bihać
Kralje so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Kralje, Bihać
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Bihać in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Bihać in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Bihać in Latenska kultura
Malo Založje
Malo Založje je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Malo Založje
Mrkonjića Lug
Mrkonjića Lug je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Mrkonjića Lug
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Bihać in Muslimani
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Bihać in Neodvisna država Hrvaška
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Bihać in Novo mesto
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Bihać in Obzidje
Operacija Nevihta
Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.
Poglej Bihać in Operacija Nevihta
Orljani
Orljani so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina.
Poglej Bihać in Orljani
Pokoj, Bihać
Pokoj je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Pokoj, Bihać
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bihać in Prva svetovna vojna
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Poglej Bihać in Republika Srbska
Seznam mest v Bosni in Hercegovini
V Bosni in Hercegovini ima uradni status mesta 32 občin (stanje 2022): V Federaciji Bosne in Hercegovine občina lahko dobi status mesta.
Poglej Bihać in Seznam mest v Bosni in Hercegovini
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Bihać in Seznam suverenih držav
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Bihać in Slovenščina
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Bihać in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sokolac, Bihać
Sokolac je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Sokolac, Bihać
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Bihać in Soteska
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Bihać in Srbi
Srbska republika Krajina
Srbska republika Krajina (kratica) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti od Hrvaške.
Poglej Bihać in Srbska republika Krajina
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Bihać in Srednji vek
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Bihać in Tretji rajh
Turbe (mavzolej), Bihać
Turbe mavzolej je tűrbe (beseda za »grobnica« ali mavzolej, ki se je uporabljala v Osmanskem cesarstvu) v Bihaću v Bosni in Hercegovini, ki izvira iz obdobja avstro-ogrske vladavine v Bosni in Hercegovini in je bil zgrajen za izkazovanje spoštovanja do branilcev mesta, ki so umrli v boju proti avstro-ogrskim vojakom leta 1878.
Poglej Bihać in Turbe (mavzolej), Bihać
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Poglej Bihać in Una
Unsko-sanski kanton
Unsko-sanski kanton je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Bihać in Unsko-sanski kanton
Vedro Polje, Bihać
Vedro Polje (v cirilici: Ведро Поље), je mestna četrt Bihaća v Bosni in Hercegovini, pred letom 1991 je bilo samostojno naselje.
Poglej Bihać in Vedro Polje, Bihać
Velika Kaniža
Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.
Poglej Bihać in Velika Kaniža
Veliko Založje
Veliko Založje je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Veliko Založje
Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Poglej Bihać in Villefranche-de-Rouergue
Vinica, Bihać
Vinica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Vinica, Bihać
Vrkašić
Vrkašić je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Poglej Bihać in Vrkašić
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bihać in 1879
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bihać in 1885
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bihać in 1895
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bihać in 1910
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bihać in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bihać in 1931
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bihać in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bihać in 1953
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bihać in 1961
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bihać in 1971
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bihać in 1981
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bihać in 1991