Hitreje kot brskalnik!
71 odnosi: AVNOJ, Avstro-Ogrska, Čavkići, Čekrlije, Béla IV. Ogrski, Berlinski kongres, Bošnjaki, Bosanski pašaluk, Bosna in Hercegovina, Bronasta doba, Celovec, Cistercijani, Daytonski sporazum, Dobrenica, Druga svetovna vojna, Federacija Bosne in Hercegovine, Golubić, Bihać, Hrvaška, Hrvati, Josip Stare, Jugoslovani, Jugoslovanski partizani, Kamenica, Bihać, Kantoni Bosne in Hercegovine, Kikinda, Kralje, Bihać, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Latenska kultura, Malo Založje, Mrkonjića Lug, Muslimani, Neodvisna država Hrvaška, Novo mesto, Obzidje, Operacija Nevihta, Orljani, Pokoj, Bihać, Prva svetovna vojna, Republika Srbska, Seznam mest v Bosni in Hercegovini, Seznam suverenih držav, Slovenščina, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sokolac, Bihać, Soteska, Srbi, Srbska republika Krajina, Srednji vek, Tretji rajh, ..., Turbe (mavzolej), Bihać, Una, Unsko-sanski kanton, Vedro Polje, Bihać, Velika Kaniža, Veliko Založje, Villefranche-de-Rouergue, Vinica, Bihać, Vrkašić, 1879, 1885, 1895, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991. Razširi indeks (21 več) »
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Novo!!: Bihać in AVNOJ · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Bihać in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Čavkići
Čavkići so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Čavkići · Poglej več »
Čekrlije
Čekrlije so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Čekrlije · Poglej več »
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Novo!!: Bihać in Béla IV. Ogrski · Poglej več »
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Novo!!: Bihać in Berlinski kongres · Poglej več »
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Novo!!: Bihać in Bošnjaki · Poglej več »
Bosanski pašaluk
Bosanski pašaluk (Eyalet-i Bosna, By Gábor Ágoston, Bruce Alan Masters Bosanski pašaluk) ali Bosna Beylerbeylik (Bosna Beylerbeyliği, Bosanski beglerbegluk) je bil pašaluk (ali po turško beylerbeylik) Osmanskega cesarstva, ki je večinoma pokrivalo ozemlje sedanje države Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bihać in Bosanski pašaluk · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Bihać in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Bihać in Bronasta doba · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Bihać in Celovec · Poglej več »
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Novo!!: Bihać in Cistercijani · Poglej več »
Daytonski sporazum
Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
Novo!!: Bihać in Daytonski sporazum · Poglej več »
Dobrenica
Dobrenica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Dobrenica · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bihać in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Federacija Bosne in Hercegovine
Federacija BiH zaseda približno polovico ozemlja BiH, večina preostanka sodi pod Republiko srbsko; distrikt Brčko je avtonomna entiteta Federacija Bosne in Hercegovine (krajše Federacija BiH) je poleg Republike Srbske ena od dveh političnih entitet, ki sestavljata državo Bosno in Hercegovino.
Novo!!: Bihać in Federacija Bosne in Hercegovine · Poglej več »
Golubić, Bihać
Golubić je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Golubić, Bihać · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Bihać in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Bihać in Hrvati · Poglej več »
Josip Stare
Josip Stare, slovenski zgodovinar, pisatelj in prevajalec, * 16. oktober 1842, Ljubljana, † 13. maj 1907, Ljubljana.
Novo!!: Bihać in Josip Stare · Poglej več »
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Novo!!: Bihać in Jugoslovani · Poglej več »
Jugoslovanski partizani
Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.
Novo!!: Bihać in Jugoslovanski partizani · Poglej več »
Kamenica, Bihać
Kamenica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Kamenica, Bihać · Poglej več »
Kantoni Bosne in Hercegovine
Zemljevid kantonov Kantoni v Bosni in Hercegovini (hrvaško županije) so upravne enote druge ravni v Federaciji Bosne in Hercegovine, ki je ena od dveh entitet države Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bihać in Kantoni Bosne in Hercegovine · Poglej več »
Kikinda
Kikinda (izvirno Кикинда; Nagykikinda; Großkikinda; Chichinda Mare) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Severno-banatskega upravnega okraja.
Novo!!: Bihać in Kikinda · Poglej več »
Kralje, Bihać
Kralje so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Kralje, Bihać · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Bihać in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Bihać in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Novo!!: Bihać in Latenska kultura · Poglej več »
Malo Založje
Malo Založje je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Malo Založje · Poglej več »
Mrkonjića Lug
Mrkonjića Lug je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Mrkonjića Lug · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Bihać in Muslimani · Poglej več »
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: Bihać in Neodvisna država Hrvaška · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Bihać in Novo mesto · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Bihać in Obzidje · Poglej več »
Operacija Nevihta
Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska in policija.
Novo!!: Bihać in Operacija Nevihta · Poglej več »
Orljani
Orljani so nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina.
Novo!!: Bihać in Orljani · Poglej več »
Pokoj, Bihać
Pokoj je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Pokoj, Bihać · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bihać in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bihać in Republika Srbska · Poglej več »
Seznam mest v Bosni in Hercegovini
V Bosni in Hercegovini ima uradni status mesta 32 občin (stanje 2022): V Federaciji Bosne in Hercegovine občina lahko dobi status mesta.
Novo!!: Bihać in Seznam mest v Bosni in Hercegovini · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Bihać in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Bihać in Slovenščina · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Bihać in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Sokolac, Bihać
Sokolac je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Sokolac, Bihać · Poglej več »
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Novo!!: Bihać in Soteska · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Bihać in Srbi · Poglej več »
Srbska republika Krajina
Srbska republika Krajina (kratica) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti od Hrvaške.
Novo!!: Bihać in Srbska republika Krajina · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Bihać in Srednji vek · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Bihać in Tretji rajh · Poglej več »
Turbe (mavzolej), Bihać
Turbe mavzolej je tűrbe (beseda za »grobnica« ali mavzolej, ki se je uporabljala v Osmanskem cesarstvu) v Bihaću v Bosni in Hercegovini, ki izvira iz obdobja avstro-ogrske vladavine v Bosni in Hercegovini in je bil zgrajen za izkazovanje spoštovanja do branilcev mesta, ki so umrli v boju proti avstro-ogrskim vojakom leta 1878.
Novo!!: Bihać in Turbe (mavzolej), Bihać · Poglej več »
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Bihać in Una · Poglej več »
Unsko-sanski kanton
Unsko-sanski kanton je eden od desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Bihać in Unsko-sanski kanton · Poglej več »
Vedro Polje, Bihać
Vedro Polje (v cirilici: Ведро Поље), je mestna četrt Bihaća v Bosni in Hercegovini, pred letom 1991 je bilo samostojno naselje.
Novo!!: Bihać in Vedro Polje, Bihać · Poglej več »
Velika Kaniža
Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.
Novo!!: Bihać in Velika Kaniža · Poglej več »
Veliko Založje
Veliko Založje je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Veliko Založje · Poglej več »
Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Novo!!: Bihać in Villefranche-de-Rouergue · Poglej več »
Vinica, Bihać
Vinica je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Vinica, Bihać · Poglej več »
Vrkašić
Vrkašić je nekdanje naselje v mestu Bihać, Bosna in Hercegovina, od leta 1991.
Novo!!: Bihać in Vrkašić · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Bihać in 1879 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Bihać in 1885 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Bihać in 1895 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bihać in 1910 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bihać in 1921 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bihać in 1931 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bihać in 1948 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bihać in 1953 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Bihać in 1961 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Bihać in 1971 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bihać in 1981 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Bihać in 1991 · Poglej več »
