Kazalo
333 odnosi: Ana Celjska, Ana Poljska, Ana Wambrechtsamer, Andreas von Graben zu Sommeregg, Anton Aškerc, Anton Novačan, Anton Stražar, Apfaltrerjev stolp, Apfaltrerji, Askvinci, Škofija Celje, Šmartno ob Paki, Šmatevž, Špatrjan, Špital ob Dravi, Šrajbarski turn, Štrigova, Žička kartuzija, Župnija Šentrupert, Župnija Gotovlje, Župnija Krško, Župnija Osilnica, Črni grad, Barbara Celjska, Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bernard Spanheimski, Bitka pri Nikopolju, Bitka za Ljubljano (1442), Braslovče, Breze (Avstrijska Koroška), Bribir, Vinodolska, Bruno Hartman, Celje, Celjska grofija, Celjski grad, Celjski grofje, Celjski grofje (razločitev), Celjsko-avstrijska vojna, Celjsko-ogrska vojna, Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi, Cerkev sv. Štefana, Ribnica, Cerkev sv. Maksimilijana, Celje, Cerkev sv. Pavla, Prebold, Cerkev sv. Trojice, Drča, Der von Suonegge, Dišnik, Dobrovlje, Braslovče, Dolina zelenega zlata, ... Razširi indeks (283 več) »
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Celjski grofje in Ana Celjska
Ana Poljska
Nagrobnik s prikazom Ane, Mindelheim, Nemčija. Poljska princesa Ana (1366–1425) je bila poljska princesa, rojena v hiši Piast, po poroki pa je bila grofica Celjska, imenovana tudi Celjska, srednjeveška fevdalna dinastija znotraj Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Celjski grofje in Ana Poljska
Ana Wambrechtsamer
Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica, * 4. julij 1897, Planina pri Sevnici, † 4. avgust 1933, Gradec.
Poglej Celjski grofje in Ana Wambrechtsamer
Andreas von Graben zu Sommeregg
Grad grof Andreas von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Lienz, † 1463, Grad Sommeregg.
Poglej Celjski grofje in Andreas von Graben zu Sommeregg
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Celjski grofje in Anton Aškerc
Anton Novačan
Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist, * 9. julij 1887, Zadobrova, † 22. marec 1951, Posadas, Argentina.
Poglej Celjski grofje in Anton Novačan
Anton Stražar
Anton Stražar, slovenski ljudski pisatelj, * 2. junij 1895, Gradišče pri Lukovici, † 3. februar 1959, Spodnje Prapreče.
Poglej Celjski grofje in Anton Stražar
Apfaltrerjev stolp
Apfaltrerjev stolp (Apfaltrer Turn) je bivši stolpasti dvorec, ki se je nahajal nad današnjim gradom Tivoli v ljubljanskem Parku Tivoli.
Poglej Celjski grofje in Apfaltrerjev stolp
Apfaltrerji
Rodbina Apfaltrer (tudi Apfoltrer, Apfaltrer von Apfaltrern, Apfaltrer(n) zu Roy und Grünhof itd., slovensko Jablaniški) je kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju, ki je po moški liniji izumrla sredi 20.
Poglej Celjski grofje in Apfaltrerji
Askvinci
Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11.
Poglej Celjski grofje in Askvinci
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Poglej Celjski grofje in Škofija Celje
Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki je naselje in sedež istoimenske občine Šmartno ob Paki.
Poglej Celjski grofje in Šmartno ob Paki
Šmatevž
Šmatevž je manjša vas v občini Braslovče v Spodnji Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem.
Poglej Celjski grofje in Šmatevž
Špatrjan
Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Celjski grofje in Špatrjan
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Špital ob Dravi
Šrajbarski turn
Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.
Poglej Celjski grofje in Šrajbarski turn
Štrigova
Podružnična cerkev sv. Hieronima ''Rojstni kraj velikega cerkvenega učitelja svetega Hieronima'' (Josip Bedeković Komorski), 1757 Štrigova je naselje na Hrvaškem in središče istoimenske občine z okoli 2.500 prebivalci, ki je sestavni del Medžimurske županije.
Poglej Celjski grofje in Štrigova
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Celjski grofje in Žička kartuzija
Župnija Šentrupert
Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.
Poglej Celjski grofje in Župnija Šentrupert
Župnija Gotovlje
Župnija Gotovlje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žalec škofije Celje.
Poglej Celjski grofje in Župnija Gotovlje
Župnija Krško
Župnija Krško je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Leskovec Škofije Novo mesto.
Poglej Celjski grofje in Župnija Krško
Župnija Osilnica
Župnija Osilnica je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kočevje Škofije Novo mesto.
Poglej Celjski grofje in Župnija Osilnica
Črni grad
Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Črni grad
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Celjski grofje in Barbara Celjska
Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji in ena izmed dveh v Škofiji Celje (druga je bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica).
Poglej Celjski grofje in Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Celjski grofje in Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Celjski grofje in Benediktinski samostan svetega Pavla
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Celjski grofje in Bernard Spanheimski
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Celjski grofje in Bitka pri Nikopolju
Bitka za Ljubljano (1442)
Bitka za Ljubljano je bilo neuspešno obleganje Ljubljane s strani celjskih grofov v sklopu celjsko-habsburške vojne.
Poglej Celjski grofje in Bitka za Ljubljano (1442)
Braslovče
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem.
Poglej Celjski grofje in Braslovče
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Celjski grofje in Breze (Avstrijska Koroška)
Bribir, Vinodolska
Bribir je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vinodolska; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Celjski grofje in Bribir, Vinodolska
Bruno Hartman
Bruno Hartman, slovenski literarni zgodovinar, gledališki zgodovinar, dramaturg, bibliotekar, prevajalec in publicist, * 29. september 1924, Celje, † 30. oktober 2011.
Poglej Celjski grofje in Bruno Hartman
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Celjski grofje in Celje
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Celjski grofje in Celjska grofija
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Celjski grofje in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Celjski grofje in Celjski grofje
Celjski grofje (razločitev)
Celjski grofje so lahko.
Poglej Celjski grofje in Celjski grofje (razločitev)
Celjsko-avstrijska vojna
Celjsko-avstrijska vojna (tudi celjsko-habsburška vojna) je bila vojna med Celjskimi grofi in Habsburžani (ter zavezniki), ki je primarno potekala v prvi polovici 15.
Poglej Celjski grofje in Celjsko-avstrijska vojna
Celjsko-ogrska vojna
Leta 1440 je, medtem ko so bili Celjani v vojni s Habsburžani, izbruhnila tudi vojna med Celjani in Ogri.
Poglej Celjski grofje in Celjsko-ogrska vojna
Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi
Mozaik Pieta Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Špitalu ob Dravi v Avstriji, stoji južno od glavnega trga in zahodno od gradu Porcia.
Poglej Celjski grofje in Cerkev Marijinega oznanjenja, Špital ob Dravi
Cerkev sv. Štefana, Ribnica
Cerkev sv.
Poglej Celjski grofje in Cerkev sv. Štefana, Ribnica
Cerkev sv. Maksimilijana, Celje
Cerkev sv. Maksimilijana Cerkev sv.
Poglej Celjski grofje in Cerkev sv. Maksimilijana, Celje
Cerkev sv. Pavla, Prebold
Cerkev sv.
Poglej Celjski grofje in Cerkev sv. Pavla, Prebold
Cerkev sv. Trojice, Drča
Cerkev sv.
Poglej Celjski grofje in Cerkev sv. Trojice, Drča
Der von Suonegge
Der von Sounegge (Žovneški) je vzdevek po imenu nepoznanega liričnega viteškega pesnika, ki je sredi 13.
Poglej Celjski grofje in Der von Suonegge
Dišnik
Dišnik je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Garešnica Bjelovarsko-bilogorske županije.
Poglej Celjski grofje in Dišnik
Dobrovlje, Braslovče
Dobrovlje so raztreseno hribovsko kmečko naselje v Občini Braslovče, znano po samotnih kmetijah in kraških pojavih.
Poglej Celjski grofje in Dobrovlje, Braslovče
Dolina zelenega zlata
Dolina zelenega zlata je turistični projekt z namenom predstavitve turistične ponudbe v Spodnji Savinsjki dolini.
Poglej Celjski grofje in Dolina zelenega zlata
Dragan Šanda
Dragan (Dragotin) Karel Šanda, slovenski dramatik, pesnik, * 29. oktober 1881, Rogatec, † 22. oktober 1963, Beograd.
Poglej Celjski grofje in Dragan Šanda
Dramlje
Dramlje so razloženo središčno naselje z obcestnim jedrom v Občini Šentjur, v severovzhodnem delu Voglajnskega gričevja, v neposredni bližini avtoceste A1, z istoimenskim izvozom/uvozom na odseku Maribor-Celje.
Poglej Celjski grofje in Dramlje
Dvorec Štrovsenek
Dvorec Štrovsenek stoji v naselju Šmatevž v občini Braslovče.
Poglej Celjski grofje in Dvorec Štrovsenek
Dvorec Gutenbuchel
Dvorec Gutenbuchel (tudi Gutenbüchel ali Gutenpihl), poznan tudi pod imenom Marovška graščina, stoji na položni vzpetini sredi parka v Ravnah pri Šoštanju.
Poglej Celjski grofje in Dvorec Gutenbuchel
Dvorec Strmol
Dvorec Strmol je markanten dvorec v neposredni bližini središča Rogatca.
Poglej Celjski grofje in Dvorec Strmol
Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.
Poglej Celjski grofje in Elizabeta Frankopanska
Elizabeta II. Celjska
Elizabeta II.
Poglej Celjski grofje in Elizabeta II. Celjska
Frajštajn
Frajštajn je nekdanje naselje v občini Slovenska Bistrica v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Frajštajn
Fran Detela
Fran Detela, slovenski pisatelj in dramatik, * 3. december 1850, Moravče, † 11. julij 1926, Ljubljana.
Poglej Celjski grofje in Fran Detela
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Celjski grofje in Frankopani
Friderik I.
Friderik I. je ime več vladarjev.
Poglej Celjski grofje in Friderik I.
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Celjski grofje in Friderik I. Celjski
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Celjski grofje in Friderik II. Celjski
Gebhard I. Savinjski
Gebhard I. Savinjski ali Gebhard I. Saunijski (Gebhard de Saune), svobodni plemič in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje, ~ omenjen v času 1117 in 1120 ter 1144.
Poglej Celjski grofje in Gebhard I. Savinjski
Gebhard II. Žovneški
Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek Gebhard II.
Poglej Celjski grofje in Gebhard II. Žovneški
Gebhard III. Žovneški
Gebhard III.
Poglej Celjski grofje in Gebhard III. Žovneški
Golnik
Golnik je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Celjski grofje in Golnik
Gornji grad (grad)
Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.
Poglej Celjski grofje in Gornji grad (grad)
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Celjski grofje in Gospodje Ptujski
Graščina, Radovljica
Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Poglej Celjski grofje in Graščina, Radovljica
Grad Arnež - Heroldhof
Dvor ali graščina v Arnežu (1825); Litografija J.F.Kaiserja Grad Arnež - Heroldhof (nemško Schloss Arnfels - Heroldhof) se nahaja južno od Arneža (Arnfelsa) na Južni Avstrijski Štajerski v okrožju Remschnigg.
Poglej Celjski grofje in Grad Arnež - Heroldhof
Grad Šalek
Grad Šalek (nemško Schallegg) se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje.
Poglej Celjski grofje in Grad Šalek
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Celjski grofje in Grad Šenek
Grad Širje
Grad Širje (nemško »Scheuern«, »turn ze Scheyer) je bil srednjeveški gradič ali dvorec, katerega prezidano poslopje stoji blizu župnijske cerkve v Širju nad Zidanim mostom.
Poglej Celjski grofje in Grad Širje
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.
Poglej Celjski grofje in Grad Šoštanj
Grad Špatrjan
Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Špatrjan
Grad Štatenberk
Grad Štatenberk (nemško Schloss Stettenberk) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že v 12.
Poglej Celjski grofje in Grad Štatenberk
Grad Šterska gora
Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).
Poglej Celjski grofje in Grad Šterska gora
Grad Švarcenštajn
Grad Švarcenštajn (nemško Schwarzenstein - med ljudstvom poznan le kot slovensko Gradič) stoji na položnem griču južno od naselja Laze pri Velenju, v župniji Št. Ilj pod Gradičem oziroma pri Velenju; zgrajen je bil v prvi polovici 14.
Poglej Celjski grofje in Grad Švarcenštajn
Grad Žaženberk
Grad Žaženberk, ki je bil porušen že v 15.
Poglej Celjski grofje in Grad Žaženberk
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Celjski grofje in Grad Žebnik
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Celjski grofje in Grad Žlemberk
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Celjski grofje in Grad Žovnek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Celjski grofje in Grad Žužemberk
Grad Žusem
Grad Žusem je stal na kopastem pomolu nad naseljem Dobrina pri Žusmu, jugovzhodno od Šentjurja.
Poglej Celjski grofje in Grad Žusem
Grad Čakovec
Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Čakovec
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Celjski grofje in Grad Čušperk
Grad Bela
Grad Bela – Pusta Bela (hrvaško Pusta Bela) je nekoč stal južno nad naseljem Bela na nadmorski višini 430 m v Hrvaškem Zagorju na severovzhodnih obronkih Ivanščice in doline Bednje, jugozahodno od Varaždina, kjer je tudi kontroliral prehod čez Belski dol.
Poglej Celjski grofje in Grad Bela
Grad Bela peč
Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Celjski grofje in Grad Bela peč
Grad Belec
Grad Belec (hrvaško Belecgrad) je nekoč stal na ravnem vrhu strmega griča 3,5 km severno od današjega naselja Belec v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Belec
Grad Blagovica
Grad Blagovica (nemško Glogowiez) je bil stolpast srednjeveški grad, ki je stal v vasi Blagovica pri Lukovici v dolini Črnega grabna po katerem je tekla prastara povezava med Kranjsko in Štajersko deželo.
Poglej Celjski grofje in Grad Blagovica
Grad Boštanj (Sawenstein)
Grad Boštanj na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Boštanj leta 2012 Grad Boštanj (nemško Sawenstein) je stal v naselju Boštanj v občini Sevnica.
Poglej Celjski grofje in Grad Boštanj (Sawenstein)
Grad Bužim
Grad Bužim (tudi grad Čava ali Čavski grad) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini nad krajem Bužim, sedanjim sedežem enako imenovane občine v Bosanski krajini, severno od kraja Otoka ob reki Uni.
Poglej Celjski grofje in Grad Bužim
Grad Cesargrad
gradu Kunšperk, 2007 Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Cesargrad
Grad Cmurek
Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek.
Poglej Celjski grofje in Grad Cmurek
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Celjski grofje in Grad Dravograd
Grad Ekenštajn
Grad Ekenštajn (nemško Eggenstein, Ekkenstein) ali grad Gorica je bil srednjeveški grad, ki je stal na vzpetini nad velenjskim naseljem Šalek (Veterski hrib) blizu drugega gradu Šalek.
Poglej Celjski grofje in Grad Ekenštajn
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Celjski grofje in Grad Erkenštajn
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Celjski grofje in Grad Freudeneck
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Celjski grofje in Grad Fridrihštajn
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Celjski grofje in Grad Goričane
Grad Gornje Trušnje
Slika Markus Pernhart: Grad Trušnje z ruševinami (Trixen) Grad Gornje Trušnje (nemško Burgruine Obertrixen) leži jugozahodno od naselja Štriholče (nem.: Gattersdorf) v občini Velikovec v vzhodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Grad Gornje Trušnje
Grad Hartneidstein
Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Hartneidstein
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Celjski grofje in Grad Hošperk
Grad Kamen
Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamen
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamengrad
Grad Kamengrad (hrvaško Štajngrad) je kot trdnjava nekoč stal na južnih pobočjih gore Macelj, okoli 6 km severno od Krapine, nad naseljem Donje Jesenje in njegovega zaselka Hercegi.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamengrad
Grad Kamenica
Grad Kamenica se je v srednjem veku nahajal na vzpetini severno od sedanjega naselja Kamenica nad istoimenim potokom v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamenica
Grad Kebelj
Grad Kebelj (nemško Burg Kibl) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na Kebeljskem vrhu, na vrhu Kope nad vasjo Kebelj nad Oplotnico na vzhodnem pobočju Pohorja, od katerega je ohranjen prosto stoječi okrogli stolp z 2,5 m debelimi zidovi, 200 m zahodneje pa je stal osrednji del gradu.
Poglej Celjski grofje in Grad Kebelj
Grad Kellerberg
Grad Kellerberg (nemško Burg Kellerberg) je srednjeveški grad, ki se nahaja na severozahodnem robu naselja z istim imenom pod cesto Beljak – Špital.
Poglej Celjski grofje in Grad Kellerberg
Grad Klenovnik
Sedanji Dvorec Klenovnik v Hrvaškem Zagorju Grad Klenovnik (hrvaško Klenovnik) ali trdnjava se je v srednjem veku nahajala na mestu današnjega dvorca Klenovnik, ki ga je leta 1616 zgradil ban Ivan II.
Poglej Celjski grofje in Grad Klenovnik
Grad Klokoč
Grad Klokoč je bil srednjeveški grad na griču nad izlivom potoka Ribnica v Glino in nad naseljem Klokoč južno od mesta Vojnić na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Klokoč
Grad Knežija
Grad Knežija ali grad Knežji pot je bil srednjeveški grad, ki je stal pri vasi Sava pri Litiji na vzpetini nad reko Savo.
Poglej Celjski grofje in Grad Knežija
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Celjski grofje in Grad Konjice
Grad Koprivnik
Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Koprivnik
Grad Kostajnica
Grad Kostajnica (tudi Stari grad Zrinski ali Stari grad Kostajnica) je srednjeveški grad in trdnjava na nekdanjem otoku na reki Uni, kjer je bil pomemben most na Uni.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostajnica
Grad Kostel
Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostel
Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostel pri Pregradi se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severnih obronkih Kostelske ali Kuna gore nad zavojem rečice Kosteljine, nedaleč severno od mesteca Pregrada v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostrivnica
Grad Krapina
Grad Krapina se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severovzhodni vzpetini nad sedanjim mestom Krapina v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Krapina
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Kravjek
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Celjski grofje in Grad Krško
Grad Krupa
Grad Krupa (nemško Krupp) je stal nedaleč od naselja Krupa pri Semiču na robu vasi Stranska vas pri Semiču 500 m od izvira rečice Krupe.
Poglej Celjski grofje in Grad Krupa
Grad Kunšperk
Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.
Poglej Celjski grofje in Grad Kunšperk
Grad Lanšprež (stari grad)
Grad Lanšprež (stari grad) (nemško Landspreis) je stal na vrhu grebena nad naseljem Gradišče pri Trebnjem.
Poglej Celjski grofje in Grad Lanšprež (stari grad)
Grad Lemberg (Löwenberg)
Grad Lemberg, tudi grad Lemberg pri Novi Cerkvi in grad Lemberg pri Dobrni, je srednjeveški grad, ki stoji na kamnitem pomolu nad naseljem Lemberg pri Novi Cerkvi, ob cesti med Novo Cerkvijo in Dobrno, v Občini Vojnik.
Poglej Celjski grofje in Grad Lemberg (Löwenberg)
Grad Lemberg (Lengenburg)
Grb trga Lemberg, avtorja Kobel in Pirchegger leta 1954 Grad Lemberg (nemško Lengenburg) je stal v naselju Lemberg pri Šmarju v občini Šmarje pri Jelšah.
Poglej Celjski grofje in Grad Lemberg (Lengenburg)
Grad Limbuš
Limbuški grad je bil grad, ki je stal na sedanjem Grajskem griču nad vasjo Limbuš v Mestni občini Maribor.
Poglej Celjski grofje in Grad Limbuš
Grad Lindek
Grad Lindek (nemško Lindegk, Lindeck) stoji na Grajskem hribu na pobočju Stenice, severno nad Frankolovem in nad Belim potokom.
Poglej Celjski grofje in Grad Lindek
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Lož
Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Lobor – Pusti Lobor (hrvaško Loborgrad) je nekoč stal na strmem griču 3 km severno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Mannsberg
Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Mannsberg
Grad Medvedgrad
Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.
Poglej Celjski grofje in Grad Medvedgrad
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Celjski grofje in Grad Mehovo
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Celjski grofje in Grad Mirna
Grad Muta
Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Muta
Grad Oštrc
Grad Oštrc (hrvaško Oštrcgrad) je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Oštrc
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Celjski grofje in Grad Ojstrica
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Ortenburg
Grad Pakenštajn
Grad Pakenštajn (nemško Pakenstein, Türen an der Pak), tudi Pabštajn ali Paški grad, je stal blizu izliva reke Pake v Savinjo oziroma blizu Šmartnega.
Poglej Celjski grofje in Grad Pakenštajn
Grad Pegav
Grad Pegav je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal v sedanji občini Pegav (nemško Peggau) na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Pegav
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Celjski grofje in Grad Planina
Grad Ploštanj
Grad Ploštanj tudi Plauštajn (nemško Blumenstein) je stal na prepadni steni hriba Male Resevne nad naseljem Šibenik južno od občine Šentjur pri Celju.
Poglej Celjski grofje in Grad Ploštanj
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Celjski grofje in Grad Podsreda
Grad Podvin
Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.
Poglej Celjski grofje in Grad Podvin
Grad Poljane
Grad Poljane (nemško Pöllant ali Pölland) je nekoč stal na robu naselja Predgrad v Poljanski dolini ob Kolpi.
Poglej Celjski grofje in Grad Poljane
Grad Prežin
Grad Prežin (nemško (Pröschin, Presing) je nekdanji grad, ki je stal na vrhu skalne vzpetine v Šentjanžu nad Štorami, jugovzhodno od Celja, nad dolino Voglajne, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Celjski grofje in Grad Prežin
Grad Pukštajn
Grad Pukštajn redkeje prevedeno Grad Bukovje (nemško Buchenstein, Puchenstain) so okoli leta 1200 pozidali grofje Andechs Meranski kot utrdbo na meji njihovega slovenjgraške gospoščine v prehodu iz Mislinjske doline v Dravsko dolino.
Poglej Celjski grofje in Grad Pukštajn
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Celjski grofje in Grad Radeče
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Grad Raka
Grad Rekštanj
Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne blizu Laz pri Boštanju.
Poglej Celjski grofje in Grad Rekštanj
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Celjski grofje in Grad Ribnica
Grad Rifnik
Grad Rifnik je srednjeveški grad, katerega mogočne razvaline ležijo na strmem skalnatem pomolu na severnem pobočju istoimenskega hriba južno od naselja Šentjur, nad domačijo Koroščevih.
Poglej Celjski grofje in Grad Rifnik
Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rožek (nemško Rudolfseck) je bil grad, od katerega so danes vidni le še ostanki ruševin.
Poglej Celjski grofje in Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rogatec
Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.
Poglej Celjski grofje in Grad Rogatec
Grad Rothenthurn
Grad Rothenthurn leži v enakoimenovanem kraju v občini Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Grad Rothenthurn
Grad Samobor
Grad Samobor Grad Samobor je grad, ki je stal na hribu Tepec nad Samoborjem, Hrvaška, in nad potokom Vugrinščak.
Poglej Celjski grofje in Grad Samobor
Grad Skrad
Grad Skrad (izgovorjava je bil srednjeveški grad na desnem bregu Korane v Karlovški županiji na Hrvaškem, od katerega so ostale borne ruševine. Gledal je na rečno sotesko z manjšega hriba na koncu večjega hriba na nadmorski višini 430 m. Na nasprotni strani reke se nahaja hrib imenovan Kestenjak.
Poglej Celjski grofje in Grad Skrad
Grad Slovenska Bistrica
Grad Slovenska Bistrica je grad v mestu Slovenska Bistrica.
Poglej Celjski grofje in Grad Slovenska Bistrica
Grad Smlednik
Grad Smlednik v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad Smlednik (tudi Stari grad nad Smlednikom) je nekdanji grad na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore.
Poglej Celjski grofje in Grad Smlednik
Grad Sommeregg
Grad Sommeregg je grad nad Milštatskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Sommeregg
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Celjski grofje in Grad Spodnji Čretež
Grad Steničnjak
Grad Steničnjak (Roknićev grad) (nemško Stenischnach) se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal jugovzhodno od Karlovca na Kordunu v bližini vasi Sjeničak oziroma zaselka Roknić na vzpetini iznad potoka Tržac.
Poglej Celjski grofje in Grad Steničnjak
Grad Stupnik
Grad Stupnik je bil srednjeveški grad in gospostvo zahodno od Zagreba, južno od Save in stare ceste iz Zagreba v Samobor.
Poglej Celjski grofje in Grad Stupnik
Grad Trakoščan
Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.
Poglej Celjski grofje in Grad Trakoščan
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Poglej Celjski grofje in Grad Trebnje
Grad Turn pri Preddvoru
Grad Turn stoji nad vasjo Potoče, nedaleč od Preddvora na Gorenjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Turn pri Preddvoru
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Celjski grofje in Grad Turn pri Velenju
Grad Vajškra
Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.
Poglej Celjski grofje in Grad Vajškra
Grad Veliki Tabor
Grad Veliki Tabor Grad Veliki Tabor je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Veliki Tabor
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Celjski grofje in Grad Višnja Gora
Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vinica se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na enem od hribčkov Vinica Brega zahodno od trga Vinica v Hrvaškem Zagorju (15 km od Varaždina in 7,5 km južno od Ormoža v Sloveniji).
Poglej Celjski grofje in Grad Vinica, Vinica Breg
Grad Vipava
Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo.
Poglej Celjski grofje in Grad Vipava
Grad Vitanje (stari grad)
Grad Vitanje - stari grad (nemško Burg Alt-Weitenstein) ali »Goležev grad« je stal na strmi skali južno od naselja oziroma trga Vitanje, na južni strani ceste, ki vodi iz Vitanja v Socko in naprej v Celje.
Poglej Celjski grofje in Grad Vitanje (stari grad)
Grad Vivšnik
Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.
Poglej Celjski grofje in Grad Vivšnik
Grad Vojnik
Grad Vojnik (nemško (Hochenegg) je stal na vrhu Tomaževega hriba pri Tomažu nad Vojnikom, od katerega so ostali le še neznatni ostanki – obrambni jarek in kup kamenja.
Poglej Celjski grofje in Grad Vojnik
Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.
Poglej Celjski grofje in Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (Hrvaška)
Grad Vrbovec v Hrvaškem Zagorju (hrvaško Burg Vrbovec, je bil srednjeveški grad, ali trdnjava na skrajnem severozahodnem delu Hrvaškega Zagorja, v Klenovcu Humskem. Glavna trdnjava se je nahajala na vzpetini, ljudsko imenovani Veliki Gradiš, ki je za okoli 45 m višja od doline reke Sotle.
Poglej Celjski grofje in Grad Vrbovec (Hrvaška)
Grad Vrhkrka
Grad Vrhkrka je bil grad, ki je stal nad izvirom Poltarice, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Celjski grofje in Grad Vrhkrka
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Poglej Celjski grofje in Grad Vuzenica
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Celjski grofje in Grad Zbelovo
Gradič Češnjice
Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske Gradič Češnjice Gradič Češnjice (nemško »Kherstettn«, »Kherstetten« in tudi »Liechteneck«, »Lichtenegg«) je nekoč stal na robu naselja Češnjice pri Moravčah.
Poglej Celjski grofje in Gradič Češnjice
Grb Jugoslavije
Grb SFRJ Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljalo šest gorečih bakel, katerih šest plamenov se je združevalo v en ogenj.
Poglej Celjski grofje in Grb Jugoslavije
Grb Mestne občine Celje
Grb Mestne občine Celje Grb Mestne občine Celje je špansko-ščitni grb, ki je bil popolnoma prevzet po družinskem grbu Celjskih grofov.
Poglej Celjski grofje in Grb Mestne občine Celje
Grb Občine Rogatec
Grb Občine Rogatec Grb Občine Rogatec je upodobljen na ščitu sanitske oblike, katerega osnova je grb Rogatca iz leta 1535.
Poglej Celjski grofje in Grb Občine Rogatec
Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.
Poglej Celjski grofje in Grb Slovenije
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Celjski grofje in Grofje Strmški
Herman Celjski (škof)
Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.
Poglej Celjski grofje in Herman Celjski (škof)
Herman Celjski (drama)
Narodno gledališče Maribor Herman Celjski avtorja Antona Novačana je drama v petih dejanjih in prvi del trilogije Celjska kronika.
Poglej Celjski grofje in Herman Celjski (drama)
Herman I. Celjski
Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.
Poglej Celjski grofje in Herman I. Celjski
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Celjski grofje in Herman II. Celjski
Historia
Historia je zbirka znanstvenih besedil, ki jih izdaja Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
Poglej Celjski grofje in Historia
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Poglej Celjski grofje in Ivan II. Goriški
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Celjski grofje in Jan Vitovec
Janez II. Goriški
Janez II.
Poglej Celjski grofje in Janez II. Goriški
Janez Mlinar (zgodovinar)
Janez Mlinar, slovenski zgodovinar, * 24. julij 1971, Ljubljana.
Poglej Celjski grofje in Janez Mlinar (zgodovinar)
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Celjski grofje in János Hunyadi
Jetrbenk
Jeterbenk je 774 m visok vrh, ki se nahaja med Slavkovim domom na Golem Brdu in Katarino (vas Topol).
Poglej Celjski grofje in Jetrbenk
Jurij Kozjak
Jurij Kozjak, slovenski janičar je povest slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča (1844–1881).
Poglej Celjski grofje in Jurij Kozjak
Karel Jožef Prenner
Karel Jožef Prenner, slovenski zgodovinski pisec, * 3. november 1780, Škofja Loka, † 13. maj 1841, Stična.
Poglej Celjski grofje in Karel Jožef Prenner
Kartuzija
Grande Chartreuse danes Kartuzija je poimenovanje za samostan katoliškega verskega reda kartuzijanov.
Poglej Celjski grofje in Kartuzija
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Kartuzijanski samostan Jurklošter ali Kartuzija Jurklošter, je bil eden izmed štirih kartuzijanskih samostanov na območju današnje Slovenije.
Poglej Celjski grofje in Kartuzijanski samostan Jurklošter
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Celjski grofje in Katarina Branković
Katarina Kotromanić
Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I.
Poglej Celjski grofje in Katarina Kotromanić
Knežji dvorec, Celje
Knežji dvorec (ali Knežji dvor), pogovorno tudi spodnji celjski grad, je srednjeveški mestni dvorec, nekdanja graščina Celjskih grofov v starem delu Celja.
Poglej Celjski grofje in Knežji dvorec, Celje
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Celjski grofje in Knez
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Celjski grofje in Kočevje
Konrad I. Žovneški
Celjski grofovski grb je v sebi združil vovbrški grb s tremi zvezdami na modrem polju in žovneški grb z dvema rdečima prečkama na belem ali srebrnem polju, kakršen se je oblikoval prav v času Konrada I. Žovneškega Konrad I. Žovneški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * ~ 1200, † pred 1255.
Poglej Celjski grofje in Konrad I. Žovneški
Konrad II. Žovneški
Konrad II.
Poglej Celjski grofje in Konrad II. Žovneški
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Celjski grofje in Ladislav Posmrtni
Lemberg pri Šmarju
Lemberg pri Šmarju je razloženo naselje s strnjenim jedrom, nekdanji trgom v Občini Šmarje pri Jelšah.
Poglej Celjski grofje in Lemberg pri Šmarju
Lipniški grad
Pusti grad Lipniški grad (Pusti grad nad Lipnico) (nemško Waldenberg) se je nahajal nad rečico Lipnico pri Radovljici, od katerega so ohranjeni le ostanki razvalin.
Poglej Celjski grofje in Lipniški grad
Liutpold I. Savinjski
Liutpold I. Savinjski ali Leopold I. Savinjski (Liupoldus de Saunia), svobodni plemič iz prve polovice 12. stoletja in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje.
Poglej Celjski grofje in Liutpold I. Savinjski
Liutpold II. Žovneški
Liutpold II.
Poglej Celjski grofje in Liutpold II. Žovneški
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Celjski grofje in Liutpold III. Žovneški
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Celjski grofje in Ljutomer
Lobor
Lobor je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Lobor Krapinsko-zagorske županije.
Poglej Celjski grofje in Lobor
Logarska dolina
Logarska dolina je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz.
Poglej Celjski grofje in Logarska dolina
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.
Poglej Celjski grofje in Lovrenc na Pohorju
Lučane, Avstrija
Pogled na trško naselje z juga – iz vinskih goric Lučane (nemško Leutschach) na Vinski cesti so trška občina v okraju Lipnica na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Celjski grofje in Lučane, Avstrija
Luče
Luče Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Celjski grofje in Luče
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Celjski grofje in Ludvik Kozjaški
Lurnsko polje
Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.
Poglej Celjski grofje in Lurnsko polje
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Celjski grofje in Maksimilijan I. Habsburški
Mali grad, Planina
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo.
Poglej Celjski grofje in Mali grad, Planina
Marica Gregorič Stepančič
Marica Gregorič-Stepančič, slovenska pisateljica, prevajalka in publicistka slovenskega rodu, * 2. december 1874, Škedenj, Avstro-Ogrska, † 16. februar 1954, Trst, Svobodno tržaško ozemlje.
Poglej Celjski grofje in Marica Gregorič Stepančič
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Celjski grofje in Matija Korvin
Matjaž Kmecl
Matjaž Kmecl, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj, kulturni zgodovinar in politik, * 23. februar 1934, Dobovec pod Kumom.
Poglej Celjski grofje in Matjaž Kmecl
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Celjski grofje in Mirna
Mošnje
Mošnje so vas južno od Radovljice, in sicer na nadmorski višini med 478 in 482 metri.
Poglej Celjski grofje in Mošnje
Moste, Komenda
Moste so naselje v Občini Komenda.
Poglej Celjski grofje in Moste, Komenda
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Celjski grofje in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Celjski grofje in Nadžupnija Slovenske Konjice
Nikola IV. Frankopan
Nikola Frankopan v hrvaškem jeziku Nikola IV. Frankopan (cca.1360 – 26. junij 1432) je bil hrvaški plemič in ban Hrvaške in Dalmacije od 1426 do 1432. Začel je kot gospodar večine severne Hrvaške kot senjski in modruški grof, kasneje pa je velik del države pridobil s posojili kralju Sigismundu v skupni vrednosti okoli 46.000 dukatov.
Poglej Celjski grofje in Nikola IV. Frankopan
Nikolaj II. Gorjanski
Nikolaj II.
Poglej Celjski grofje in Nikolaj II. Gorjanski
Nogometni klub Celje
Nogometni klub Celje, krajše NK Celje je slovenski nogometni klub iz Celja.
Poglej Celjski grofje in Nogometni klub Celje
Novi klošter
Novi klošter (nemško Neukloster) je nekdanji dominikanski samostan v Založah pri Polzeli, ki ga je sredi 15.
Poglej Celjski grofje in Novi klošter
Novo Celje
Novo Celje je naselje ob Dobriši vasi med Celjem in Žalcem.
Poglej Celjski grofje in Novo Celje
Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Kostel
Občina Kostel je občina v južni Sloveniji, tik ob hrvaški meji.
Poglej Celjski grofje in Občina Kostel
Občina Kranjska Gora
Občina Kranjska Gora je ena od občin v Republiki Sloveniji s 5.225 prebivalci (2020).
Poglej Celjski grofje in Občina Kranjska Gora
Občina Prebold
Občina Prebold je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 5.000 prebivalci.
Poglej Celjski grofje in Občina Prebold
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Celjski grofje in Občina Radovljica
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Celjski grofje in Oglejski patriarhat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Celjski grofje in Ortenburžani
Ortneški grad
Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).
Poglej Celjski grofje in Ortneški grad
Ostrovrharji
Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.
Poglej Celjski grofje in Ostrovrharji
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Celjski grofje in Otokarji
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Celjski grofje in Papež Bonifacij IX.
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Poglej Celjski grofje in Papež Kalist III.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Celjski grofje in Papež Pij II.
Pegam in Lambergar
Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).
Poglej Celjski grofje in Pegam in Lambergar
Perja vas
Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.
Poglej Celjski grofje in Perja vas
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Celjski grofje in Pfanberški grofje
Planina pri Sevnici
Planina pri Sevnici je naselje v Občini Šentjur.
Poglej Celjski grofje in Planina pri Sevnici
Podvrh, Braslovče
Podvrh je naselje v Občini Braslovče.
Poglej Celjski grofje in Podvrh, Braslovče
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.
Poglej Celjski grofje in Pokrajinski muzej Celje
Polzela
Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.
Poglej Celjski grofje in Polzela
Ponikva
Ponikva je urbanizirano gručasto naselje sredi Voglajnskega gričevja v Občini Šentjur.
Poglej Celjski grofje in Ponikva
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Poglej Celjski grofje in Preslav
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Celjski grofje in Radovljica
Razkrižje
Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Poglej Celjski grofje in Razkrižje
Rimske Toplice
Rimske Toplice so razpotegnjeno naselje na južnem robu Moravško-Trboveljskega podolja, ob reki Savinji, v občini Laško.
Poglej Celjski grofje in Rimske Toplice
Rogatec
Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.
Poglej Celjski grofje in Rogatec
Rova
Rova so vas v Rovski kotlini severovzhodno od Domžal, skupaj z okoliškimi vasmi ena od krajevnih skupnosti Občine Domžale.
Poglej Celjski grofje in Rova
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Celjski grofje in Ruda, Koroška
Rudnik pri Radomljah
Rudnik pri Radomljah je naselje v Občini Kamnik, severno od Radomelj.
Poglej Celjski grofje in Rudnik pri Radomljah
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Celjski grofje in Rudolf I. Habsburški
Samotna divja roža
Samotna divja roža, O ubogem Mihaelu Turnškem ter o ljubezni med Friderikom II.
Poglej Celjski grofje in Samotna divja roža
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Celjski grofje in Savinjska marka
Semeniči
Valvasor v knjigi grbov - Opus Insignium Gospodje Semenič (nemško Semenitsch, Zemenitsch, Semeniz) so slovenska plemiška družina (predstavniki nižjega plemstva), ki je izvirala iz takratne Marke Metlike (današnje Bele krajine).
Poglej Celjski grofje in Semeniči
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Celjski grofje in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam bosanskih banov
Prvi dokumentirani vladarji Bosne so bani.
Poglej Celjski grofje in Seznam bosanskih banov
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem.
Poglej Celjski grofje in Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Celjski grofje in Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert
Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane.
Poglej Celjski grofje in Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Celjski grofje in Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Tabor
Seznam osebnosti iz Občine Tabor vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Celjski grofje in Seznam osebnosti iz Občine Tabor
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Celjski grofje in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Celjski grofje in Seznam zgodovinskih vsebin
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Celjski grofje in Slavonija
Solčava
Solčava je razpotegnjeno predalpsko naselje vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, v Zgornji Savinjski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Celjski grofje in Solčava
Spodnji Otok
Spodnji Otok je naselje v Občini Radovljica.
Poglej Celjski grofje in Spodnji Otok
Stara grofija
Stara grofija je dvorec v Celju, v katerem ima prostor Pokrajinski muzej.
Poglej Celjski grofje in Stara grofija
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Poglej Celjski grofje in Stari grad Polhov Gradec
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Poglej Celjski grofje in Stari grad, Novo mesto
Stari grad, Varaždin
Stari grad v Varaždinu je izvorno srednjeveška utrdba, ki stoji v parku na severnem delu starega mestnega jedra Varaždina in predstavlja eno najpomembnejših znamenitosti mesta.
Poglej Celjski grofje in Stari grad, Varaždin
Stjepan Tomaš
Stjepan Tomaš Ostojić Kotromanić je bil od novembra 1443 do svoje smrti leta 1461 kralj Bosne, * okoli 1411, † 10. julij 1461.
Poglej Celjski grofje in Stjepan Tomaš
Stolnica sv. Danijela, Celje
Stolnica sv.
Poglej Celjski grofje in Stolnica sv. Danijela, Celje
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Celjski grofje in Stridon
Svetelka
Svetelka je razpotegnjeno naselje v Občini Šentjur, ki se nahaja na severozahodnem obrobju Voglajnskega gričevja, ob cesti Dramlje - Marija Dobje.
Poglej Celjski grofje in Svetelka
Trbovlje
Trbovlje so glede na število prebivalcev (13.620) 10.
Poglej Celjski grofje in Trbovlje
Trdnjava Lepoglava
Trdnjava Lepoglava (hrvaško Utvrda Lepoglava) je nekoč stala na hribu Gorica v dolini Bednje, nad današjim naseljem Lepoglava blizu kapele Sv.
Poglej Celjski grofje in Trdnjava Lepoglava
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Celjski grofje in Tvrtko I. Kotromanić
Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik Celjskih grofov, * neznano, † okoli 1256.
Poglej Celjski grofje in Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Celjski
Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.
Poglej Celjski grofje in Ulrik I. Celjski
Ulrik II.
Ulrik II.
Poglej Celjski grofje in Ulrik II.
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Celjski grofje in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Celjski grofje in Ulrik II. Celjski
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Celjski grofje in Varaždin
Veronika Deseniška (muzikal)
Veronika Deseniška je muzikal, ki sta ga leta 2016 napisala skladatelj Leon Firšt in scenarist in novinar Janez Usenik.
Poglej Celjski grofje in Veronika Deseniška (muzikal)
Viljem Celjski
Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.
Poglej Celjski grofje in Viljem Celjski
Vlado Habjan
Vlado Habjan, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 13. november 1919, Tabor pri Vranskem, † 15. avgust 2003, (?) Habjan je končal obrtno in trgovsko šolo.
Poglej Celjski grofje in Vlado Habjan
Vojnik
Vojnik je gručasto trško naselje z okoli 2.500 prebivalci in središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Vojnik
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Celjski grofje in Vovbržani
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Vrba na Koroškem
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Celjski grofje in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Celjski grofje in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Celjski grofje in Zgodovina Slovenije
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Poglej Celjski grofje in Zgodovinski roman
Zgornji Otok
Zgornji Otok je naselje v Občini Radovljica.
Poglej Celjski grofje in Zgornji Otok
Zgornji Tuhinj
Zgornji Tuhinj je gručasto naselje v občini Kamnik, ki se nahaja v zgornjem delu Tuhinjske doline pod Menino planino na vršaju potoka Tuhinjščica.
Poglej Celjski grofje in Zgornji Tuhinj
Zidani Most
Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.
Poglej Celjski grofje in Zidani Most
Zlatar, Hrvaška
Zlatar je naselje in občina s statusom mesta, ki upravno spada v Krapinsko-zagorsko županijo na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Zlatar, Hrvaška
1. marec
1.
Poglej Celjski grofje in 1. marec
10. julij
10.
Poglej Celjski grofje in 10. julij
11. april
11.
Poglej Celjski grofje in 11. april
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Celjski grofje in 1341
1372
1372 (MCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Celjski grofje in 1372
1403
1403 (MCDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Celjski grofje in 1403
1436
1436 (MCDXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Celjski grofje in 1436
1441
1441 (MCDXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Celjski grofje in 1441
1451
1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Celjski grofje in 1451
16. april
16.
Poglej Celjski grofje in 16. april
16. avgust
16.
Poglej Celjski grofje in 16. avgust
18. december
18.
Poglej Celjski grofje in 18. december
22. april
22.
Poglej Celjski grofje in 22. april
29. februar
29.
Poglej Celjski grofje in 29. februar
3. maj
3.
Poglej Celjski grofje in 3. maj
30. november
30.
Poglej Celjski grofje in 30. november
30. september
30.
Poglej Celjski grofje in 30. september
9. november
9.
Poglej Celjski grofje in 9. november
Prav tako znan kot Celjska kneževina, Celjski grof, Celjski grofi, Celjski knezi, Grofje Celjski, Žovneški gospod, Žovneški gospodje.
, Dragan Šanda, Dramlje, Dvorec Štrovsenek, Dvorec Gutenbuchel, Dvorec Strmol, Elizabeta Frankopanska, Elizabeta II. Celjska, Frajštajn, Fran Detela, Frankopani, Friderik I., Friderik I. Celjski, Friderik II. Celjski, Gebhard I. Savinjski, Gebhard II. Žovneški, Gebhard III. Žovneški, Golnik, Gornji grad (grad), Gospodje Ptujski, Graščina, Radovljica, Grad Arnež - Heroldhof, Grad Šalek, Grad Šenek, Grad Širje, Grad Šoštanj, Grad Špatrjan, Grad Štatenberk, Grad Šterska gora, Grad Švarcenštajn, Grad Žaženberk, Grad Žebnik, Grad Žlemberk, Grad Žovnek, Grad Žužemberk, Grad Žusem, Grad Čakovec, Grad Čušperk, Grad Bela, Grad Bela peč, Grad Belec, Grad Blagovica, Grad Boštanj (Sawenstein), Grad Bužim, Grad Cesargrad, Grad Cmurek, Grad Dravograd, Grad Ekenštajn, Grad Erkenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Fridrihštajn, Grad Goričane, Grad Gornje Trušnje, Grad Hartneidstein, Grad Hošperk, Grad Kamen, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kamengrad, Grad Kamenica, Grad Kebelj, Grad Kellerberg, Grad Klenovnik, Grad Klokoč, Grad Knežija, Grad Konjice, Grad Koprivnik, Grad Kostajnica, Grad Kostel, Grad Kostel pri Pregradi, Grad Kostrivnica, Grad Krapina, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Krupa, Grad Kunšperk, Grad Lanšprež (stari grad), Grad Lemberg (Löwenberg), Grad Lemberg (Lengenburg), Grad Limbuš, Grad Lindek, Grad Lož, Grad Lobor - Pusti Lobor, Grad Mannsberg, Grad Medvedgrad, Grad Mehovo, Grad Mirna, Grad Muta, Grad Oštrc, Grad Ojstrica, Grad Ortenburg, Grad Pakenštajn, Grad Pegav, Grad Planina, Grad Ploštanj, Grad Podsreda, Grad Podvin, Grad Poljane, Grad Prežin, Grad Pukštajn, Grad Radeče, Grad Raka, Grad Rekštanj, Grad Ribnica, Grad Rifnik, Grad Rožek (Rudolfseck), Grad Rogatec, Grad Rothenthurn, Grad Samobor, Grad Skrad, Grad Slovenska Bistrica, Grad Smlednik, Grad Sommeregg, Grad Spodnji Čretež, Grad Steničnjak, Grad Stupnik, Grad Trakoščan, Grad Trebnje, Grad Turn pri Preddvoru, Grad Turn pri Velenju, Grad Vajškra, Grad Veliki Tabor, Grad Višnja Gora, Grad Vinica, Vinica Breg, Grad Vipava, Grad Vitanje (stari grad), Grad Vivšnik, Grad Vojnik, Grad Vrbovec, Grad Vrbovec (Hrvaška), Grad Vrhkrka, Grad Vuzenica, Grad Zbelovo, Gradič Češnjice, Grb Jugoslavije, Grb Mestne občine Celje, Grb Občine Rogatec, Grb Slovenije, Grofje Strmški, Herman Celjski (škof), Herman Celjski (drama), Herman I. Celjski, Herman II. Celjski, Historia, Ivan II. Goriški, Jan Vitovec, Janez II. Goriški, Janez Mlinar (zgodovinar), János Hunyadi, Jetrbenk, Jurij Kozjak, Karel Jožef Prenner, Kartuzija, Kartuzijanski samostan Jurklošter, Katarina Branković, Katarina Kotromanić, Knežji dvorec, Celje, Knez, Kočevje, Konrad I. Žovneški, Konrad II. Žovneški, Ladislav Posmrtni, Lemberg pri Šmarju, Lipniški grad, Liutpold I. Savinjski, Liutpold II. Žovneški, Liutpold III. Žovneški, Ljutomer, Lobor, Logarska dolina, Lovrenc na Pohorju, Lučane, Avstrija, Luče, Ludvik Kozjaški, Lurnsko polje, Maksimilijan I. Habsburški, Mali grad, Planina, Marica Gregorič Stepančič, Matija Korvin, Matjaž Kmecl, Mirna, Mošnje, Moste, Komenda, Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Nikola IV. Frankopan, Nikolaj II. Gorjanski, Nogometni klub Celje, Novi klošter, Novo Celje, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Kostel, Občina Kranjska Gora, Občina Prebold, Občina Radovljica, Oglejski patriarhat, Ortenburžani, Ortneški grad, Ostrovrharji, Otokarji, Papež Bonifacij IX., Papež Kalist III., Papež Pij II., Pegam in Lambergar, Perja vas, Pfanberški grofje, Planina pri Sevnici, Podvrh, Braslovče, Pokrajinski muzej Celje, Polzela, Ponikva, Preslav, Radovljica, Razkrižje, Rimske Toplice, Rogatec, Rova, Ruda, Koroška, Rudnik pri Radomljah, Rudolf I. Habsburški, Samotna divja roža, Savinjska marka, Semeniči, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam bosanskih banov, Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem, Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje, Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert, Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica, Seznam osebnosti iz Občine Tabor, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Seznam zgodovinskih vsebin, Slavonija, Solčava, Spodnji Otok, Stara grofija, Stari grad Polhov Gradec, Stari grad, Novo mesto, Stari grad, Varaždin, Stjepan Tomaš, Stolnica sv. Danijela, Celje, Stridon, Svetelka, Trbovlje, Trdnjava Lepoglava, Tvrtko I. Kotromanić, Ulrik I. Žovneški, Ulrik I. Celjski, Ulrik II., Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Celjski, Varaždin, Veronika Deseniška (muzikal), Viljem Celjski, Vlado Habjan, Vojnik, Vovbržani, Vrba na Koroškem, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Slovenije, Zgodovinski roman, Zgornji Otok, Zgornji Tuhinj, Zidani Most, Zlatar, Hrvaška, 1. marec, 10. julij, 11. april, 1341, 1372, 1403, 1436, 1441, 1451, 16. april, 16. avgust, 18. december, 22. april, 29. februar, 3. maj, 30. november, 30. september, 9. november.