Odpri v Google MapsKazalo
86 odnosi: Avstrija, Ščavnica, İzniška keramika, Babičev mlin, Benedikt, Brod, Cerkvenjak, Domači konj, Dornava, Dravinja, Dvorjane, Elektrika, Fran Ramovš, Gibina, Goba, Gornja Radgona, Grozdje, Hrastje - Mota, Hrvaška, Jezikoslovec, Juha, Keramika, Klopotec, Kmetijstvo, Košara, Kovač, Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice, Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice, Kremberk, Les, Ljutomer, Marijino vnebovzetje, Markovci, Medžimurje, Meso, Mlin, Mura, Naravno okolje, Očeslavci, Obrt, Ormož, Ostrivec, Petišovci, Pevec, Pokrajina, Predmet, Prekmursko narečje, Ptiči, Ptuj, Ptujsko polje, ... Razširi indeks (36 več) »
- Področja Slovenije
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Prlekija in Avstrija
Ščavnica
Ščávnica je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Mure.
Poglej Prlekija in Ščavnica
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Poglej Prlekija in İzniška keramika
Babičev mlin
Babičev mlin je kombinirani plavajoči mlin na reki Muri, pri kraju Veržej.
Poglej Prlekija in Babičev mlin
Benedikt
Benedikt je naselje, sedež Občine Benedikt.
Poglej Prlekija in Benedikt
Brod
Preprost brod, Alabama, 1939 Norveškem Bród je plovilo namenjeno prečenju rek ali drugih voda.
Poglej Prlekija in Brod
Cerkvenjak
Cerkvenjak je naselje, središče občine Cerkvenjak.
Poglej Prlekija in Cerkvenjak
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Prlekija in Domači konj
Dornava
Dornava je naselje v istoimenski občini.
Poglej Prlekija in Dornava
Dravinja
Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.
Poglej Prlekija in Dravinja
Dvorjane
Dvorjane so naselje v Občini Duplek.
Poglej Prlekija in Dvorjane
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Prlekija in Elektrika
Fran Ramovš
Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.
Poglej Prlekija in Fran Ramovš
Gibina
Gibina je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Prlekija in Gibina
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Prlekija in Goba
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Prlekija in Gornja Radgona
Grozdje
Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.
Poglej Prlekija in Grozdje
Hrastje - Mota
Kapela svetega Janeza Nepomuka v Hrastju-Moti (2022). Hrastje-Mota je naselje v Občini Radenci.
Poglej Prlekija in Hrastje - Mota
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Prlekija in Hrvaška
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Prlekija in Jezikoslovec
Juha
Goveja juha z rezanci Juha je pretežno tekoča jed, ki jo pripravljamo s kuhanjem mesa, zelenjave in drugih živil v vodi.
Poglej Prlekija in Juha
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Prlekija in Keramika
Klopotec
Klopotec na Avstrijskem Štajerskem Klopôtec je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, podobna mlinu na veter.
Poglej Prlekija in Klopotec
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Prlekija in Kmetijstvo
Košara
Košara je nenaseljen otoček v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški.
Poglej Prlekija in Košara
Kovač
Kovač Kovač je oseba, ki oblikuje ali ustvarja izdelke iz železa ali drugih kovin.
Poglej Prlekija in Kovač
Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice
Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice je bil razglašen v občini Ormož 30. oktobra 1992 in obsega 1910 ha.
Poglej Prlekija in Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice
Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice
Jeruzalemske gorice Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice je bil razglašen v občini Ljutomer 3. junija 1976 in obsega 1345 ha.
Poglej Prlekija in Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice
Kremberk
Kremberk je naselje v Občini Sveta Ana.
Poglej Prlekija in Kremberk
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Prlekija in Les
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Prlekija in Ljutomer
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Prlekija in Marijino vnebovzetje
Markovci
Markovci so naselje, središče občine Markovci.
Poglej Prlekija in Markovci
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Poglej Prlekija in Medžimurje
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Prlekija in Meso
Mlin
Vodni mlin za mletje žitaric Mlin je stroj, naprava ali industrijski obrat za drobljenje, mletje, različnih materialov, kot so: žito, premog, cement, kava, kamenja, rud idr., v sipko snov ali prah.
Poglej Prlekija in Mlin
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Prlekija in Mura
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Prlekija in Naravno okolje
Očeslavci
Očeslavci so naselje v Občini Gornja Radgona.
Poglej Prlekija in Očeslavci
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Prlekija in Obrt
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Poglej Prlekija in Ormož
Ostrivec
Ostrívec (´) je grafično znamenje, oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje), ki se uporablja v mnogih pisavah novejših jezikov, katerih pisava in abeceda izvira iz latinice.
Poglej Prlekija in Ostrivec
Petišovci
Petišovci (madžarsko Petesháza) so naselje v Občini Lendava.
Poglej Prlekija in Petišovci
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Prlekija in Pevec
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Prlekija in Pokrajina
Predmet
Predmet je lahko.
Poglej Prlekija in Predmet
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Prlekija in Prekmursko narečje
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Prlekija in Ptiči
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Prlekija in Ptuj
Ptujsko polje
Ptujsko polje je ravnina med Ptujem in Ormožem, skupaj z Dravskim poljem predstavlja največji ravninski del na območju severovzhodne Slovenije.
Poglej Prlekija in Ptujsko polje
Radenci
Radenci (madžarsko Regede, nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje in središče občine Radenci.
Poglej Prlekija in Radenci
Razkrižje
Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Poglej Prlekija in Razkrižje
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Prlekija in Reka
Rigler
Rigler je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Prlekija in Rigler
Rudolf Kolarič
Rudolf Kolarič, slovenski jezikoslovec, * 14. april 1898, Ilovci, † 7. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Prlekija in Rudolf Kolarič
Runeč
Runeč (prleško Rüneč) je naselje v Občini Ormož.
Poglej Prlekija in Runeč
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Prlekija in Sever
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Prlekija in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Prlekija in Slovenija
Slovenske gorice
Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.
Poglej Prlekija in Slovenske gorice
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Prlekija in Soglasnik
Spodnja Polskava
Spodnja Polskava je naselje z nekaj več kot 900 prebivalci v Občini Slovenska Bistrica, ki stoji v nižinski in ravninski pokrajini med Pohorjem in Bočem.
Poglej Prlekija in Spodnja Polskava
Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Stara Gora je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Prlekija in Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Prlekija in Sveta Trojica
Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveti Jurij ob Ščavnici je naselje, središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Prlekija in Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveti Tomaž, Sveti Tomaž
Sveti Tomaž je osrednje naselje v Občini Sveti Tomaž.
Poglej Prlekija in Sveti Tomaž, Sveti Tomaž
Tadej Vesenjak
Tadej Vesenjak, slovenski kantavtor, * 27. januar 1978, Velika Nedelja.
Poglej Prlekija in Tadej Vesenjak
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Prlekija in Tehnologija
Trate
Trate so značilno slovenjegoriško razloženo slemensko naselje v Občini Šentilj.
Poglej Prlekija in Trate
Turbina
Parna turbina Turbina, iz grške besede τύρβη, tyrbē, ("turbulenca"), je rotirajoča mehanska naprava, ki pretvori energijo toka delovnega medija v mehansko delo.
Poglej Prlekija in Turbina
Umetnina
Umetnina je delo, izdelek s področja umetnosti.
Poglej Prlekija in Umetnina
Urban
Urban je lahko.
Poglej Prlekija in Urban
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Prlekija in Veter
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Prlekija in Vino
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Prlekija in Vinogradništvo
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Prlekija in Vrba (drevo)
Vrv
Izdelava vrvi Vrv je iz različnih naravnih ali umetnih materialov spleten skupek niti, ki se uporablja za povezovanje.
Poglej Prlekija in Vrv
Zgornja Ščavnica
Zgornja Ščavnica je naselje v Občini Sveta Ana.
Poglej Prlekija in Zgornja Ščavnica
Zgornja Velka
Zgornja Velka je naselje v Občini Šentilj.
Poglej Prlekija in Zgornja Velka
Zlatoličje
Zlatoličje je naselje v Občini Starše.
Poglej Prlekija in Zlatoličje
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Prlekija in 1890
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Prlekija in 19. stoletje
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Prlekija in 1922
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prlekija in 1940
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Prlekija in 1960
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prlekija in 1976