Odpri v Google MapsKazalo
35 odnosi: Ščavnica, Župnija, Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, Brnca (potok), Cesta, Dolina, Fara, Franc Horvat (slikar), Gornja Radgona, Gozd, Jug, Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer, Meter, Nadmorska višina, Naselje, Občina Cerkvenjak, Pesnica (reka), Ptuj, Reka, Rimska cesta, Sekira, Sever, Seznam naselij v Sloveniji, Sleme (razločitev), Slovenske gorice, Vlado Tušak, Vzhod, Zahod, 1421, 1446, 1460, 1491, 15. stoletje, 1500.
- Naselja Občine Cerkvenjak
Ščavnica
Ščávnica je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Mure.
Poglej Cerkvenjak in Ščavnica
Župnija
Župnija, starejši izraz fara ali duhovnija, tudi cerkvena občina je v Rimskokatoliški cerkvi občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi župnik.
Poglej Cerkvenjak in Župnija
Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah
Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah je rimskokatoliška teritorialna župnija, dekanije Lenart v Slovenskih goricah, Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Cerkvenjak in Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah
Brnca (potok)
Bŕnca (tudi Bŕnica) je levi pritok Pesnice pri Grlincih.
Poglej Cerkvenjak in Brnca (potok)
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Cerkvenjak in Cesta
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Cerkvenjak in Dolina
Fara
Fara je lahko.
Poglej Cerkvenjak in Fara
Franc Horvat (slikar)
Franc (Frančišek) Horvat, slovenski slikar, * 30. november 1870, Cerkvenjak, † 1944, Maribor.
Poglej Cerkvenjak in Franc Horvat (slikar)
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Cerkvenjak in Gornja Radgona
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Cerkvenjak in Gozd
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Cerkvenjak in Jug
Lenart v Slovenskih goricah
Lenart v Slovenskih goricah je mesto z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Lenart.
Poglej Cerkvenjak in Lenart v Slovenskih goricah
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Cerkvenjak in Ljutomer
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Cerkvenjak in Meter
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Cerkvenjak in Nadmorska višina
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Cerkvenjak in Naselje
Občina Cerkvenjak
Občina Cerkvenjak je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Cerkvenjak in Občina Cerkvenjak
Pesnica (reka)
Izliv reke Pesnice v Dravo pri Ormožu. Sotočje struge reke Drave, kanala hidroelektrarne Formin in reke Pesnice v delu kjer je Drava mejna reka z Republiko Hrvaško. Pésnica (nem. Pößnitz (tudi Pößnitzbach)) je reka v severovzhodni Sloveniji, levi pritok Drave.
Poglej Cerkvenjak in Pesnica (reka)
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Cerkvenjak in Ptuj
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Cerkvenjak in Reka
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Cerkvenjak in Rimska cesta
Sekira
Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.
Poglej Cerkvenjak in Sekira
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Cerkvenjak in Sever
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Poglej Cerkvenjak in Seznam naselij v Sloveniji
Sleme (razločitev)
Sleme je lahko.
Poglej Cerkvenjak in Sleme (razločitev)
Slovenske gorice
Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.
Poglej Cerkvenjak in Slovenske gorice
Vlado Tušak
Vlado Tušak amaterski režiser in kulturni delavec,*17. februar 1910 Cerkvenjak, †17. januar 1992 Maribor.
Poglej Cerkvenjak in Vlado Tušak
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Cerkvenjak in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Cerkvenjak in Zahod
1421
1421 (MCDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkvenjak in 1421
1446
1446 (MCDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cerkvenjak in 1446
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkvenjak in 1460
1491
1491 (MCDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkvenjak in 1491
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Cerkvenjak in 15. stoletje
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkvenjak in 1500
Glej tudi
Naselja Občine Cerkvenjak
Prav tako znan kot Cerkevnjak, Sv. Anton v Slovenskih goricah.