Odpri v Google MapsKazalo
54 odnosi: Albrecht Dürer, Anthonis van Dyck, Apsida, Arhitekt, Arkada, Avstrija, Šentpavel v Labotski dolini, Barok, Bazilika, Bidermajer, Burgundija, Celjski grofje, Cerkev (zgradba), Cluny (opatija), El Escorial, Empora, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Fala, Ruše, Ferdinand I. Habsburški, Francija, Fribourg, Friz, Grad, Iliri, Janez Vajkard Valvasor, Jeruzalem, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johannes Gutenberg, Kapitel, Kelti, Labotska dolina, Lesorez, Litografija, Maksimilijan I. Habsburški, Marmor, Martin Luter, Ministerial, Papež Inocenc II., Papež Urban II., Papež Urban IV., Peter Paul Rubens, Portal, Prezbiterij, Pustriška dolina, Refektorij, Reformacija, Samostan, Santiago de Compostela, Starorimska civilizacija, ... Razširi indeks (4 več) »
- Benediktinski samostani v Avstriji
- Samostani na Avstrijskem Koroškem
- Spanheimi
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Albrecht Dürer
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Anthonis van Dyck
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Apsida
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Arhitekt
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Arkada
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Avstrija
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Šentpavel v Labotski dolini
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Barok
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Bazilika
Bidermajer
Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Bidermajer
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Burgundija
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Celjski grofje
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Cerkev (zgradba)
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Cluny (opatija)
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in El Escorial
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Empora
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert II. Spanheimski
Fala, Ruše
Fala je naselje v Občini Ruše.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Fala, Ruše
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ferdinand I. Habsburški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Francija
Fribourg
Fribourg (nem. Freiburg im Üechtland) je glavno mesto kantona Fribourg in okrožja Sarine.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Fribourg
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Friz
Grad
pa tudi.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Iliri
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Janez Vajkard Valvasor
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Jeruzalem
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Johannes Gutenberg
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kapitel
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kelti
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Labotska dolina
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Lesorez
Litografija
Jurija Pajka iz leta 1836 Litografija ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa risbe s kamnite plošče na papir.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Litografija
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Maksimilijan I. Habsburški
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Marmor
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Martin Luter
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ministerial
Papež Inocenc II.
Inocenc II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gregorio Papareschi 11. stoletje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 24. september 1143 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Papež Inocenc II.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Papež Urban II.
Papež Urban IV.
Papež Urban IV., rojen kot Jacques Pantaléon, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okoli 1185 Troyes (Šampanja-Ardeni, Francosko kraljestvo), † 2. oktober 1264 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Papež Urban IV.
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Peter Paul Rubens
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Portal
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Prezbiterij
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Pustriška dolina
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Refektorij
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Reformacija
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Samostan
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Santiago de Compostela
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Starorimska civilizacija
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Tabernakelj
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Timpanon (arhitektura)
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Zakristija
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Zvonik
Glej tudi
Benediktinski samostani v Avstriji
Samostani na Avstrijskem Koroškem
Spanheimi
Prav tako znan kot Benediktinski samostan Šentpavel.