Odpri v Google MapsKazalo
25 odnosi: Avstrija, Šentandraž v Labotski dolini, Šentpavel v Labotski dolini, Štajerska (zvezna dežela), Beluš, Benediktinski samostan svetega Pavla, Celovec, Drava, Golica, Gradec, Jelka (rod), Koroška (zvezna dežela), Labot, Labotniške Alpe, Labotnica, Lavantinska škofija, Podjuna, Podjunsko narečje, Reka, Sadovnjak, Slovenščina, Svinška planina, Travišče, Volšperk, Zirbitzkogel.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Labotska dolina in Avstrija
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Labotska dolina in Šentandraž v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Labotska dolina in Šentpavel v Labotski dolini
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Labotska dolina in Štajerska (zvezna dežela)
Beluš
Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.
Poglej Labotska dolina in Beluš
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Labotska dolina in Benediktinski samostan svetega Pavla
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Labotska dolina in Celovec
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Labotska dolina in Drava
Golica
Golica Poljane gorskih narcis ''(Narcissus poeticus radiiflorus)'' pod Golico Golica (1836 m) je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami.
Poglej Labotska dolina in Golica
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Labotska dolina in Gradec
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Labotska dolina in Jelka (rod)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Labotska dolina in Koroška (zvezna dežela)
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Labotska dolina in Labot
Labotniške Alpe
Labotniške Alpe (nemško Lavanttaler Alpen) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na ozemlju avstrijskih dežel Koroške in Štajerske, z majhnim jugovzhodnim delom pa segajo tudi na ozemlje Slovenije.
Poglej Labotska dolina in Labotniške Alpe
Labotnica
Labotnica (nemško Lavant) je 64 km dolga reka v jugovzhodni Avstriji v Labotniški dolini, levi pritok Drave.
Poglej Labotska dolina in Labotnica
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Labotska dolina in Lavantinska škofija
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Labotska dolina in Podjuna
Podjunsko narečje
Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Labotska dolina in Podjunsko narečje
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Labotska dolina in Reka
Sadovnjak
Sadovnjak z jablanami Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov.
Poglej Labotska dolina in Sadovnjak
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Labotska dolina in Slovenščina
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Labotska dolina in Svinška planina
Travišče
Travišče v pokrajini Cantabria, severna Španija. Travišče je površina, na katerih prevladujejo trave in druge zelnate rastline.
Poglej Labotska dolina in Travišče
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Labotska dolina in Volšperk
Zirbitzkogel
Zirbitzkogel je z 2.394 metri nadmorske višine najvišja gora Seetalskih Alp (nemško Seetaler Alpe) kot tudi celotnih Labotniških Alp (Lavanttaler Alpe).
Poglej Labotska dolina in Zirbitzkogel