Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Podjuna

Index Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Apače, Koroška, Avstrija, Avtocesta, Škocjan v Podjuni, Železna Kapla-Bela, Žitara vas, Beljak, Bistrica pri Pliberku, Celovško polje, Celovec, Djekše, Dobrla vas, Dolina, Drava, Dunaj, Galicija (Koroška), Geografija, Geografija Avstrijske Koroške, Globasnica, Gradec, Grebinj, Gure, Jezerski vrh, Jezersko, Kamen v Podjuni, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanalska dolina, Karavanke, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Labot, Miklavčevo, Narod, Naselje, Njiva, Obir, Peca, Pliberk, Podjunsko narečje, Potok, Rož, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Sinča vas, Svinška planina, Tinje, Koroška, Trbiž, Vas, Velikovec, Zgornje Jezersko.

Apače, Koroška

Farna cerkev v Apačah Apače (nemško Abtei) je gručasta vas v občini Galicija na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Apače, Koroška

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Podjuna in Avstrija

Avtocesta

Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.

Poglej Podjuna in Avtocesta

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Poglej Podjuna in Škocjan v Podjuni

Železna Kapla-Bela

Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.

Poglej Podjuna in Železna Kapla-Bela

Žitara vas

Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Žitara vas

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Podjuna in Beljak

Bistrica pri Pliberku

Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.

Poglej Podjuna in Bistrica pri Pliberku

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Poglej Podjuna in Celovško polje

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Podjuna in Celovec

Djekše

Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.

Poglej Podjuna in Djekše

Dobrla vas

Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.

Poglej Podjuna in Dobrla vas

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Podjuna in Dolina

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Podjuna in Drava

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Podjuna in Dunaj

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Galicija (Koroška)

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Podjuna in Geografija

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Poglej Podjuna in Geografija Avstrijske Koroške

Globasnica

Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.

Poglej Podjuna in Globasnica

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Podjuna in Gradec

Grebinj

za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).

Poglej Podjuna in Grebinj

Gure

* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.

Poglej Podjuna in Gure

Jezerski vrh, Jezersko

Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo v občini Jezersko, ki je bil 20.

Poglej Podjuna in Jezerski vrh, Jezersko

Kamen v Podjuni

proštija Kamen v Podjuni metanje kržejev v Kamnu v Podjuni Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz.

Poglej Podjuna in Kamen v Podjuni

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Podjuna in Kamniško-Savinjske Alpe

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Poglej Podjuna in Kanalska dolina

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Poglej Podjuna in Karavanke

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Podjuna in Koroška (zvezna dežela)

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Podjuna in Koroški Slovenci

Labot

Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.

Poglej Podjuna in Labot

Miklavčevo

Miklavčevo (nemško Miklauzhof) je zaselek, ki leži na nadmorski višini 512 mnm, okoli 1,5 km pred Žitaro vasjo ob glavni cesti Železna Kapla - Velikovec v Podjuni Celovški kotlini.

Poglej Podjuna in Miklavčevo

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Poglej Podjuna in Narod

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Poglej Podjuna in Naselje

Njiva

Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.

Poglej Podjuna in Njiva

Obir

Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).

Poglej Podjuna in Obir

Peca

Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.

Poglej Podjuna in Peca

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Poglej Podjuna in Pliberk

Podjunsko narečje

Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Poglej Podjuna in Podjunsko narečje

Potok

Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).

Poglej Podjuna in Potok

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Podjuna in Rož

Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.

Poglej Podjuna in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Sinča vas

Sinča vas (nemško Kühnsdorf) je največje naselje v občini Dobrla vas v okraju Velikovec na avstrijskem koroškem.

Poglej Podjuna in Sinča vas

Svinška planina

Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.

Poglej Podjuna in Svinška planina

Tinje, Koroška

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.

Poglej Podjuna in Tinje, Koroška

Trbiž

Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Podjuna in Trbiž

Vas

Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...

Poglej Podjuna in Vas

Velikovec

Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.

Poglej Podjuna in Velikovec

Zgornje Jezersko

Zgornje Jezersko je največje izmed obeh naselij v Občini Jezersko in hkrati njeno središče.

Poglej Podjuna in Zgornje Jezersko