Kazalo
66 odnosi: Avstrija, Škocjan v Podjuni, Železna Kapla-Bela, Žitara vas, Bistrica pri Pliberku, Bombni napad v Velikovcu, Celovška kotlina, Celovec, Cerkev (zgradba), Cesta, Djekše, Dobrla vas, Dolina, Drava, Galicija (Koroška), Gimnazija, Globasnica, Gotska umetnost, Grabštanj, Grebinj, Hiša, Karavanke, Koroška (zvezna dežela), Kovanec, Kuga, Mesto, Mostič, Nadmorska višina, Napoleon Bonaparte, Narod, Naselje, Okraj Velikovec, Osnovna šola, Osvobodilna fronta, Panorama, Peršman, Pliberk, Podjuna, Pokrče, Potres, Romanika, Ruda, Ruda, Koroška, Slovenci, Suha, Svinška planina, Tinje, Tinje, Koroška, Trg (naselje), Trušnje, ... Razširi indeks (16 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Velikovec in Avstrija
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Velikovec in Škocjan v Podjuni
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Velikovec in Železna Kapla-Bela
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Žitara vas
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Velikovec in Bistrica pri Pliberku
Bombni napad v Velikovcu
Bombni napad v Velikovcu je bil teroristični napad, ki se je zgodil 18. septembra 1979 v Velikovcu na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Bombni napad v Velikovcu
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Celovška kotlina
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Velikovec in Celovec
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Velikovec in Cerkev (zgradba)
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Velikovec in Cesta
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Velikovec in Djekše
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Velikovec in Dobrla vas
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Velikovec in Dolina
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Velikovec in Drava
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Galicija (Koroška)
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Velikovec in Gimnazija
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Poglej Velikovec in Globasnica
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Velikovec in Gotska umetnost
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Grabštanj
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Velikovec in Grebinj
Hiša
Domžalah dolini Besnice Hiša je enodelna stanovanjska stavba.
Poglej Velikovec in Hiša
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Velikovec in Karavanke
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Velikovec in Koroška (zvezna dežela)
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Velikovec in Kovanec
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Velikovec in Kuga
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Velikovec in Mesto
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Velikovec in Mostič
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Velikovec in Nadmorska višina
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Velikovec in Napoleon Bonaparte
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Velikovec in Narod
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Velikovec in Naselje
Okraj Velikovec
Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Velikovec in Okraj Velikovec
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Poglej Velikovec in Osnovna šola
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Poglej Velikovec in Osvobodilna fronta
Panorama
Panorama je lahko.
Poglej Velikovec in Panorama
Peršman
Spominska plošča na Peršmanu Peršman, je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora Koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Peršman
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Velikovec in Pliberk
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Velikovec in Podjuna
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Velikovec in Pokrče
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Velikovec in Potres
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Velikovec in Romanika
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Velikovec in Ruda
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Velikovec in Ruda, Koroška
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Velikovec in Slovenci
Suha
Suha je lahko.
Poglej Velikovec in Suha
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Velikovec in Svinška planina
Tinje
Tinje je ime več naselij: v Sloveniji.
Poglej Velikovec in Tinje
Tinje, Koroška
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.
Poglej Velikovec in Tinje, Koroška
Trg (naselje)
Trg (mercatum, mercatus, forum, Markt) je ime za obliko naselja, pa tudi ime za prostor ali del naselja, kjer poteka trgovanje.
Poglej Velikovec in Trg (naselje)
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Velikovec in Trušnje
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Velikovec in Turški vpadi
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Velikovec in Velikovec
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Velikovec in Vzhod
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Velikovec in Wehrmacht
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Velikovec in Zgodovina
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Velikovec in 1105
1252
1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velikovec in 1252
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velikovec in 1261
1303
1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Velikovec in 1303
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Velikovec in 15. stoletje
1609
1609 (MDCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Velikovec in 1609
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Velikovec in 18. stoletje
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Velikovec in 1809
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Velikovec in 1849
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velikovec in 1979
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velikovec in 2001
Prav tako znan kot Völkermarkt.