Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Šentandraž v Labotski dolini, Šentvid ob Glini (okraj), Bosna in Hercegovina, Celovška kotlina, Celovec, Cesta, Djekše, Evangeličanska Cerkev, Grad Grebinj, Grebinjski Klošter, Islam, Karantanija, Katolištvo, Koroška (vojvodina), Koroški Slovenci, Kvadratni kilometer, Labot, Labotska dolina, Nadmorska višina, Narečje, Naselje, Nemščina, Noriško kraljestvo, Norik (rimska provinca), Občina, Okraj Velikovec, Peter Handke, Podjuna, Premonstratenci, Ruda, Koroška, Samostan, Slovani, Slovenščina, Svinec, Avstrija, Turški vpadi, Velikovec, Volšperk, Vzhod.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Grebinj in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Grebinj in Avstro-Ogrska
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Grebinj in Šentandraž v Labotski dolini
Šentvid ob Glini (okraj)
Okraj Šentvid ob Glini (nemško Bezirk St. Veit an der Glan) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Grebinj in Šentvid ob Glini (okraj)
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Grebinj in Bosna in Hercegovina
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Grebinj in Celovška kotlina
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Grebinj in Celovec
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Grebinj in Cesta
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Grebinj in Djekše
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Grebinj in Evangeličanska Cerkev
Grad Grebinj
Grad Grebinj je grad na 130 m visoki kamniti gori nad mestom Grebinj v avstrijski deželi Koroški.
Poglej Grebinj in Grad Grebinj
Grebinjski Klošter
Grebinjski Klošter (nemško Stift Griffen) je utrjen kompleks z romansko in gotizirano staro župnijsko cerkvijo, ki se nahaja zahodno od Grebinja v Celovški kotlini.
Poglej Grebinj in Grebinjski Klošter
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Grebinj in Islam
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Grebinj in Karantanija
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Grebinj in Katolištvo
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Grebinj in Koroška (vojvodina)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Grebinj in Koroški Slovenci
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Grebinj in Kvadratni kilometer
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Grebinj in Labot
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Grebinj in Labotska dolina
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Grebinj in Nadmorska višina
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Grebinj in Narečje
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Grebinj in Naselje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Grebinj in Nemščina
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Grebinj in Noriško kraljestvo
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Grebinj in Norik (rimska provinca)
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Grebinj in Občina
Okraj Velikovec
Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Grebinj in Okraj Velikovec
Peter Handke
Peter Handke, avstrijski pisatelj in prevajalec, nobelovec, * 6. december 1942, Grebinj na Koroškem.
Poglej Grebinj in Peter Handke
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Grebinj in Podjuna
Premonstratenci
Premonstratenci (lat. Ordo Praemonstratensis.
Poglej Grebinj in Premonstratenci
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Grebinj in Ruda, Koroška
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Grebinj in Samostan
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Grebinj in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Grebinj in Slovenščina
Svinec, Avstrija
Položaj občine v okraju Svinec (PDF; 146 kB), abgerufen 27.
Poglej Grebinj in Svinec, Avstrija
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Grebinj in Turški vpadi
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Grebinj in Velikovec
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Grebinj in Volšperk
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Grebinj in Vzhod