Odpri v Google MapsKazalo
44 odnosi: Avstro-Ogrska, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šentpavel v Labotski dolini, Šentpeter (Celovec), Šentvid ob Glini, Šentvid ob Glini (okraj), Štalenska gora, Žrelec, Breže, Celovško polje, Celovec, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Djekše, Geografija Avstrijske Koroške, Glodnica, Gotska umetnost, Grabštanj, Karantanija, Katja Sturm-Schnabl, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Krčica, Krištofova Gora, Križev pot, Krka, Avstrija (kraj), Krka, Avstrija (reka), Labotska dolina, Mežiška dolina, Mostič, Podjunsko narečje, Pokrče, Radiše, Rožansko narečje, Romanika, Romanje, Slovani, Slovenščina, Slovenska narečja, Svinška planina, Svinec, Avstrija, Tinje, Koroška, Velikovec, Vetrinj, Vrbsko jezero.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Mostič in Avstro-Ogrska
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Mostič in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Mostič in Šentpavel v Labotski dolini
Šentpeter (Celovec)
Šentpeter pri Celovcu (ali St. Peter-Welzenegg) je 10.
Poglej Mostič in Šentpeter (Celovec)
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Mostič in Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini (okraj)
Okraj Šentvid ob Glini (nemško Bezirk St. Veit an der Glan) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Mostič in Šentvid ob Glini (okraj)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Mostič in Štalenska gora
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Mostič in Žrelec
Breže
Breže so obcestna vas v Občini Ribnica.
Poglej Mostič in Breže
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Mostič in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Mostič in Celovec
Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.
Poglej Mostič in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Mostič in Djekše
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Mostič in Geografija Avstrijske Koroške
Glodnica
Farovž v Glodnici Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici Glodniška dolina Srednjeveška cerkev na ''Blatniškem prelazu'' Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8.
Poglej Mostič in Glodnica
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Mostič in Gotska umetnost
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Mostič in Grabštanj
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Mostič in Karantanija
Katja Sturm-Schnabl
Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.
Poglej Mostič in Katja Sturm-Schnabl
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Mostič in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Mostič in Koroški Slovenci
Krčica
Krčica je potok na severovzhodu avstrijske Koroške, levi pritok Krke.
Poglej Mostič in Krčica
Krištofova Gora
Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Mostič in Krištofova Gora
Križev pot
Krížev pót je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob.
Poglej Mostič in Križev pot
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Mostič in Krka, Avstrija (kraj)
Krka, Avstrija (reka)
Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Mostič in Krka, Avstrija (reka)
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Mostič in Labotska dolina
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Poglej Mostič in Mežiška dolina
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Mostič in Mostič
Podjunsko narečje
Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Mostič in Podjunsko narečje
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Mostič in Pokrče
Radiše
Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.
Poglej Mostič in Radiše
Rožansko narečje
Rožansko narečje (rožanščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Mostič in Rožansko narečje
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Mostič in Romanika
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Mostič in Romanje
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Mostič in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Mostič in Slovenščina
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Mostič in Slovenska narečja
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Mostič in Svinška planina
Svinec, Avstrija
Položaj občine v okraju Svinec (PDF; 146 kB), abgerufen 27.
Poglej Mostič in Svinec, Avstrija
Tinje, Koroška
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.
Poglej Mostič in Tinje, Koroška
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Mostič in Velikovec
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Mostič in Vetrinj
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Mostič in Vrbsko jezero