Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Almoravidi, Balaguer, Balduin I. Jeruzalemski, Bayeux, Caen, Fatimidi, Henrik I. Angleški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Judita Švabska, Julijanski koledar, Jusuf ibn Tašfin, Mahmud al-Kašgari, Nedelja, Papež Aleksander III., Papež Pashal II., Pavia, Prestopno leto, Rajmond IV. Touluški, Rekonkvista, Rimske številke, Rogerij II. Sicilski, Sveti Anzelm, Tankred Galilejski, Vladislav II. Izgnanec, 1. marec, 10. november, 1008, 1040, 1041, 1045, 1054, 1093, 1106, 1131, 1152, 1157, 1159, 1160, 1161, 1181, 13. julij, 14. marec, 18. november, 31. december.
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: 1105 in Almoravidi · Poglej več »
Balaguer
Balaguer je priimek več oseb.
Novo!!: 1105 in Balaguer · Poglej več »
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Novo!!: 1105 in Balduin I. Jeruzalemski · Poglej več »
Bayeux
Bayeux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Calvados.
Novo!!: 1105 in Bayeux · Poglej več »
Caen
Caen je glavno mesto in občina severozahodne francoske regije Spodnje Normandije, prefektura departmaja Calvados.
Novo!!: 1105 in Caen · Poglej več »
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Novo!!: 1105 in Fatimidi · Poglej več »
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Novo!!: 1105 in Henrik I. Angleški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1105 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: 1105 in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9. april 1054, Goslar, † 14. marec 1105?.
Novo!!: 1105 in Judita Švabska · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1105 in Julijanski koledar · Poglej več »
Jusuf ibn Tašfin
Jusuf ibn Tašfin, Tašafin ali Tešufin (arabsko يوسف بن تاشفين ناصر الدين بن تالاكاكين الصنهاجي, Jūsuf ibn Tāšfīn Naṣr al-Dīn ibn Tālākakīn al-Ṣanhājī) je bil od leta 1061 do 1106 emir berberskega Almoravidskega cesarstva, * ni znano, † 1106, Marakeš.
Novo!!: 1105 in Jusuf ibn Tašfin · Poglej več »
Mahmud al-Kašgari
Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari (arabsko محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, kitajsko 麻赫穆德·喀什噶里, turško Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz Kašgarja, * 1105, Kašgar, Karakanidski kanat, † 1102, Upal, Karakanidski kanat.
Novo!!: 1105 in Mahmud al-Kašgari · Poglej več »
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Novo!!: 1105 in Nedelja · Poglej več »
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: 1105 in Papež Aleksander III. · Poglej več »
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: 1105 in Papež Pashal II. · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: 1105 in Pavia · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1105 in Prestopno leto · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: 1105 in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: 1105 in Rekonkvista · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1105 in Rimske številke · Poglej več »
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Novo!!: 1105 in Rogerij II. Sicilski · Poglej več »
Sveti Anzelm
Sveti Anzelm iz Canterburyja/iz Aoste, italijanski filozof, teolog in nadškof Canterburyja (od 1093 do 1109), * 1033, Aosta, Burgundija (danes Italija), † 21. april 1109, Canterbury, Anglija.
Novo!!: 1105 in Sveti Anzelm · Poglej več »
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Novo!!: 1105 in Tankred Galilejski · Poglej več »
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Novo!!: 1105 in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: 1105 in 1. marec · Poglej več »
10. november
10.
Novo!!: 1105 in 10. november · Poglej več »
1008
1008 (MVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1105 in 1008 · Poglej več »
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1105 in 1040 · Poglej več »
1041
1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1105 in 1041 · Poglej več »
1045
1045 (MXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1105 in 1045 · Poglej več »
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1105 in 1054 · Poglej več »
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1105 in 1093 · Poglej več »
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1105 in 1106 · Poglej več »
1131
1131 (MCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1105 in 1131 · Poglej več »
1152
1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1105 in 1152 · Poglej več »
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1105 in 1157 · Poglej več »
1159
1159 (MCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1105 in 1159 · Poglej več »
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1105 in 1160 · Poglej več »
1161
1161 (MCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1105 in 1161 · Poglej več »
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1105 in 1181 · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: 1105 in 13. julij · Poglej več »
14. marec
14.
Novo!!: 1105 in 14. marec · Poglej več »
18. november
18.
Novo!!: 1105 in 18. november · Poglej več »
31. december
31.
Novo!!: 1105 in 31. december · Poglej več »
