Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Atiša, Bik (ozvezdje), Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, El Cid, Henrik I. Francoski, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Hermann von Reichenau, Indijci, Izjaslav I. Kijevski, Jaroslav Modri, Judita Švabska, Julijanski koledar, Kitajska, Papež Leon IX., Prestopno leto, Pulzar, Rakovica (meglica), Rim, Rimske številke, Sobota, Supernova, Velika shizma, Viljem Osvajalec, Vsevolod I. Kijevski, Zvezda, 1. september, 1002, 1013, 1016, 1018, 1055, 1100, 1105, 1111, 1112, 1115, 1122, 1134, 15. september, 16. julij, 17. julij, 19. april, 2. september, 20. februar, 20. oktober, 24. julij, 24. september, 27. julij, ..., 4. julij, 9. april, 978, 980. Razširi indeks (4 več) »
Atiša
Atiśa Dīpaṃkara Śrījñāna (tibetansko: ཇོ་ བོ་ རྗེ་ དཔལ་ ལྡན་ ཨ་ ཏི་ །), bengalski budistični verski voditelj in učitelj z indijske podceline, * 982, † 1054.
Novo!!: 1054 in Atiša · Poglej več »
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: 1054 in Bik (ozvezdje) · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: 1054 in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Novo!!: 1054 in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »
El Cid
Rodrigo Díaz de Vivar je bil rojen v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa med letoma 1043 in 1047, umrl pa je 10.
Novo!!: 1054 in El Cid · Poglej več »
Henrik I. Francoski
Henrik I. (francosko Henri Ier) je bil od leta 1031 do 1060 frankovski kralj, * 4. maj 1008, Reims, Francosko kraljestvo, † 4. avgust 1060, Vitry-aux-Loges, Francosko kraljestvo.
Novo!!: 1054 in Henrik I. Francoski · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: 1054 in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1054 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Hermann von Reichenau
Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.
Novo!!: 1054 in Hermann von Reichenau · Poglej več »
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Novo!!: 1054 in Indijci · Poglej več »
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5. februar 1024, † 3. oktober 1078, Nežatna niva.
Novo!!: 1054 in Izjaslav I. Kijevski · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: 1054 in Jaroslav Modri · Poglej več »
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9. april 1054, Goslar, † 14. marec 1105?.
Novo!!: 1054 in Judita Švabska · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1054 in Julijanski koledar · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: 1054 in Kitajska · Poglej več »
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: 1054 in Papež Leon IX. · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1054 in Prestopno leto · Poglej več »
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: 1054 in Pulzar · Poglej več »
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Novo!!: 1054 in Rakovica (meglica) · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: 1054 in Rim · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1054 in Rimske številke · Poglej več »
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Novo!!: 1054 in Sobota · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: 1054 in Supernova · Poglej več »
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Novo!!: 1054 in Velika shizma · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: 1054 in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Novo!!: 1054 in Vsevolod I. Kijevski · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: 1054 in Zvezda · Poglej več »
1. september
1.
Novo!!: 1054 in 1. september · Poglej več »
1002
1002 (MII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1054 in 1002 · Poglej več »
1013
1013 (MXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1054 in 1013 · Poglej več »
1016
1016 (MXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1016 · Poglej več »
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1054 in 1018 · Poglej več »
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1055 · Poglej več »
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1100 · Poglej več »
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1105 · Poglej več »
1111
1111 (MCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1111 · Poglej več »
1112
1112 (MCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1054 in 1112 · Poglej več »
1115
1115 (MCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1054 in 1115 · Poglej več »
1122
1122 (MCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1054 in 1122 · Poglej več »
1134
1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1054 in 1134 · Poglej več »
15. september
15.
Novo!!: 1054 in 15. september · Poglej več »
16. julij
16.
Novo!!: 1054 in 16. julij · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: 1054 in 17. julij · Poglej več »
19. april
19.
Novo!!: 1054 in 19. april · Poglej več »
2. september
2.
Novo!!: 1054 in 2. september · Poglej več »
20. februar
20.
Novo!!: 1054 in 20. februar · Poglej več »
20. oktober
20.
Novo!!: 1054 in 20. oktober · Poglej več »
24. julij
24.
Novo!!: 1054 in 24. julij · Poglej več »
24. september
24.
Novo!!: 1054 in 24. september · Poglej več »
27. julij
27.
Novo!!: 1054 in 27. julij · Poglej več »
4. julij
4.
Novo!!: 1054 in 4. julij · Poglej več »
9. april
9.
Novo!!: 1054 in 9. april · Poglej več »
978
978 (CMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1054 in 978 · Poglej več »
980
980 (CMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1054 in 980 · Poglej več »
