Kazalo
38 odnosi: Andrej I. Ogrski, Černigov, Črno morje, Belgorod, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav I. Poljski, Bospor, Cerkvena pokrajina, Dneper, Grški ogenj, Henrik I. Francoski, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Izjaslav I. Kijevski, Jaroslavelj, Kavkaz, Kazimir I. Poljski, Kijev, Kijevska Rusija, Kijevsko-Pečerska lavra, Knez, Konstantinopel, Kumani, Metropolit, Murom, Pečenegi, Poljska, Polock, Rurikidi, Tartu, Varjagi, Veliki Novgorod, Višgorod, Vladimir I. Kijevski, Vsevolod I. Kijevski, 1054, 20. februar, 978.
- Rojeni v 970. letih
- Svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
- Umrli leta 1054
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Poglej Jaroslav Modri in Andrej I. Ogrski
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Jaroslav Modri in Černigov
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Jaroslav Modri in Črno morje
Belgorod
Belgorod (Белгород) je glavno in največje mesto Belgorodske oblasti v Rusiji, ki leži na reki Donec.
Poglej Jaroslav Modri in Belgorod
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Jaroslav Modri in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Jaroslav Modri in Boleslav I. Poljski
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Jaroslav Modri in Bospor
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Poglej Jaroslav Modri in Cerkvena pokrajina
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Jaroslav Modri in Dneper
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Poglej Jaroslav Modri in Grški ogenj
Henrik I. Francoski
Henrik I. (francosko Henri Ier) je bil od leta 1031 do 1060 frankovski kralj, * 4. maj 1008, Reims, Francosko kraljestvo, † 4. avgust 1060, Vitry-aux-Loges, Francosko kraljestvo.
Poglej Jaroslav Modri in Henrik I. Francoski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Jaroslav Modri in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Jaroslav Modri in Henrik III. Nemški
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Jaroslav Modri in Izjaslav I. Kijevski
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Jaroslav Modri in Jaroslavelj
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Jaroslav Modri in Kavkaz
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Jaroslav Modri in Kazimir I. Poljski
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Jaroslav Modri in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Jaroslav Modri in Kijevska Rusija
Kijevsko-Pečerska lavra
Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, je zgodovinski pravoslavni samostan, ki je svoje ime dal enem od mestnih okrožij – Pečerski rajon -, kjer stoji v Kijevu.
Poglej Jaroslav Modri in Kijevsko-Pečerska lavra
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Jaroslav Modri in Knez
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Jaroslav Modri in Konstantinopel
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Jaroslav Modri in Kumani
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Jaroslav Modri in Metropolit
Murom
Murom (rusko Му́ром, Múrom) je mesto v Rusiji, upravno središče okraja Murom, osrednje mesto Muromskega rajona v Vladimirski oblasti, v katerega sam ne spade.
Poglej Jaroslav Modri in Murom
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Jaroslav Modri in Pečenegi
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Jaroslav Modri in Poljska
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Jaroslav Modri in Polock
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Jaroslav Modri in Rurikidi
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Jaroslav Modri in Tartu
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Jaroslav Modri in Varjagi
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Jaroslav Modri in Veliki Novgorod
Višgorod
Višgorod (ukrajinsko Ви́шгород, Víšgorod) je mesto v Kijevski oblasti, malo severno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Poglej Jaroslav Modri in Višgorod
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Jaroslav Modri in Vladimir I. Kijevski
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Jaroslav Modri in Vsevolod I. Kijevski
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jaroslav Modri in 1054
20. februar
20.
Poglej Jaroslav Modri in 20. februar
978
978 (CMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jaroslav Modri in 978
Glej tudi
Rojeni v 970. letih
Svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
Umrli leta 1054
Prav tako znan kot Jaroslav I. Kijevski, Jaroslav I. Modri.