Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Podjuna

Index Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Kazalo

  1. 74 odnosi: Šentandraž v Labotski dolini, Šentjakob v Rožu, Šentvid, Škocjan v Podjuni, Ženeško jezero, Žitara vas, Črna na Koroškem, Bela (Koroška reka), Bistrica, Bistrica pri Pliberku, Breško jezero, Bukovništvo, Bukovnik, Celovška kotlina, Celovško polje, Cerkev Božjega groba, Humec pri Pliberku, Djekše, Dobrava, Dobrla vas, Drava, Engelbert Logar, Franc Einspieler, Franc Ksaver Meško, Franc Kukovica, Franc Smodej, Gašpar Pilat, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Globasnica, Goslinsko jezero, Grad Kamen v Podjuni, Grad Muta, Grad Vivšnik, Grebinj, Ivan Županc, Jakob Brollo, Jezerski vrh, Jezersko, Jožef Stefan, Južna Koroška (Avstrija), Klopinjsko jezero, Kožentavra, Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Krška škofija, Labotska dolina, Lavantinska škofija, Liharda, Liharda Kamenska, Luka Kramolc, Marija Makarovič, ... Razširi indeks (24 več) »

Šentandraž v Labotski dolini

Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.

Poglej Podjuna in Šentandraž v Labotski dolini

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Podjuna in Šentjakob v Rožu

Šentvid

Šentvid je ime več naselij.

Poglej Podjuna in Šentvid

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Poglej Podjuna in Škocjan v Podjuni

Ženeško jezero

Ženeško jezero je umetno jezero na avstrijskem Koroškem, pri Ženeku v občini Žitara vas, v Podjuni.

Poglej Podjuna in Ženeško jezero

Žitara vas

Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Žitara vas

Črna na Koroškem

Črna na Koroškem je naselje z 2.124 prebivalci (2021, 2002 še 2.343), središče občine Črna na Koroškem.

Poglej Podjuna in Črna na Koroškem

Bela (Koroška reka)

Ustje reke Bele v Dravo Bela (nemško: Vellach) je pritok Drave na Spodnjem Koroškem.

Poglej Podjuna in Bela (Koroška reka)

Bistrica

Bistrica je toponim, ki se lahko nanaša na vodotoke, naselja in druge lokacije v kar 20 srednjeevropskih, jugovzhodnoevroskih in vzhodnoevropskih državah.

Poglej Podjuna in Bistrica

Bistrica pri Pliberku

Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.

Poglej Podjuna in Bistrica pri Pliberku

Breško jezero

Breško jezero (nemško in v Avstriji imenovano Pirkdorfer See) je umetno jezero, na nadmorski višini 504 mnm, sredi kraja Breška vas (nemško Pirkdorf), v občini Bistrica pri Pliberku v Podjuni, na Koroškem v Avstriji.

Poglej Podjuna in Breško jezero

Bukovništvo

Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.

Poglej Podjuna in Bukovništvo

Bukovnik

Bukovnik je izraz za v 18. in 19. stoletju nešolanega literarno delujočega človeka.

Poglej Podjuna in Bukovnik

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Celovška kotlina

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Poglej Podjuna in Celovško polje

Cerkev Božjega groba, Humec pri Pliberku

Pogled iz Nonče vasi Ladja z vzhoda Oltarna slika sv. Notburge Cerkev Božjega groba stoji na griču Humec pri Pliberku.

Poglej Podjuna in Cerkev Božjega groba, Humec pri Pliberku

Djekše

Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.

Poglej Podjuna in Djekše

Dobrava

Dobrava je ime več naselij.

Poglej Podjuna in Dobrava

Dobrla vas

Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.

Poglej Podjuna in Dobrla vas

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Podjuna in Drava

Engelbert Logar

Engelbert (Bertej) Logar, slovenski etnomuzikolog, * 10. avgust 1959, Gradiče (nem. Graditschach) Koroška.

Poglej Podjuna in Engelbert Logar

Franc Einspieler

Franc Einspieler (ájnšpiler), slovenski agronom in narodni delavec na avstrijskem Koroškem, * 2. marec 1925, Zgornja vesca (nemško Oberdörfl) pri Bilčovsu, Avstrija, † 30. december 1987, Celovec.

Poglej Podjuna in Franc Einspieler

Franc Ksaver Meško

Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 28. oktober 1874, Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, † 11. januar 1964, Slovenj Gradec, Jugoslavija.

Poglej Podjuna in Franc Ksaver Meško

Franc Kukovica

Franc Kukovica (tudi Franz Kukovica), znameniti koroški učitelj, publicist in kulturni aktivist, * 1933, Plaznica (Blasnitzen), občina Železna Kapla (Eisenkappel), živi in deluje v občini Žitara vas (Sittersdorf) v Podjuni, Avstrija.

Poglej Podjuna in Franc Kukovica

Franc Smodej

Franc Smodej, slovenski duhovnik, politik in časnikar, * 17. november 1879, Šmartno v Rožni dolini, † 21. september 1949, Beograd.

Poglej Podjuna in Franc Smodej

Gašpar Pilat

Gašpar Pilat, slovenski rimskokatoliški duhovnik in ustanovitelj dijaških štipendij, * (?) 1644, Vrhpolje pri Vipavi, † 28. julij 1706, Prevalje.

Poglej Podjuna in Gašpar Pilat

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Galicija (Koroška)

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Poglej Podjuna in Geografija Avstrijske Koroške

Globasnica

Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.

Poglej Podjuna in Globasnica

Goslinsko jezero

Goslinsko jezero je jezero na južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Podjuna in Goslinsko jezero

Grad Kamen v Podjuni

Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.

Poglej Podjuna in Grad Kamen v Podjuni

Grad Muta

Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.

Poglej Podjuna in Grad Muta

Grad Vivšnik

Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.

Poglej Podjuna in Grad Vivšnik

Grebinj

za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).

Poglej Podjuna in Grebinj

Ivan Županc

Ivan Županc (partizansko ime Johan), slovenski aktivist Osvobodilne fronte na Koroškem, * 4. april 1915, Obirsko (nemško Ebriach) v Podjuni, † 14. oktober 1943, Celovec.

Poglej Podjuna in Ivan Županc

Jakob Brollo

Jakob Brollo (ali), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.

Poglej Podjuna in Jakob Brollo

Jezerski vrh, Jezersko

Jezerski vrh (1218 m) je gorski prelaz in mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo v občini Jezersko, ki je bil 20.

Poglej Podjuna in Jezerski vrh, Jezersko

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Podjuna in Jožef Stefan

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Poglej Podjuna in Južna Koroška (Avstrija)

Klopinjsko jezero

Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.

Poglej Podjuna in Klopinjsko jezero

Kožentavra

Kožentavra (nemško Kirschentheuer) je manjše naselje na desnem bregu pred mostom čez reko Dravo na Koroškem.

Poglej Podjuna in Kožentavra

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Podjuna in Koroški plebiscit

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Podjuna in Koroški Slovenci

Krška škofija

Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.

Poglej Podjuna in Krška škofija

Labotska dolina

Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.

Poglej Podjuna in Labotska dolina

Lavantinska škofija

Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.

Poglej Podjuna in Lavantinska škofija

Liharda

Liharda je žensko osebno ime.

Poglej Podjuna in Liharda

Liharda Kamenska

župnijski cerkvi v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej. Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni Liharda Kamenska, koroška plemkinja in svetnica, * okoli 910, † 5. februar, verjetno leta 985 ali pozneje, Kamen v Podjuni.

Poglej Podjuna in Liharda Kamenska

Luka Kramolc

Luka Kramolc, slovenski skladatelj, pedagog, zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi, * 14. oktober 1892, Šentanel nad Prevaljami, † 12. februar 1974, Ljubljana.

Poglej Podjuna in Luka Kramolc

Marija Makarovič

Marija Makarovič, slovenska etnologinja, antropologinja, pisateljica, pesnica in fotografinja, * 15. avgust 1930, Ljubljana.

Poglej Podjuna in Marija Makarovič

Marija Wakounig

Marija Wakounig, avstrijska zgodovinarka in akademičarka slovenskega rodu, * 19. marec 1959, Celovec.

Poglej Podjuna in Marija Wakounig

Marko Pernhart

Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.

Poglej Podjuna in Marko Pernhart

Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus

Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus, ustanovljen leta 1960, je dvojezičen zbor iz Celovca na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus

Meža

Méža je reka v severni Sloveniji in neznatno v sosednji Avstriji, ki teče po Mežiški dolini in se kot njen desni pritok izliva v Dravo.

Poglej Podjuna in Meža

Nadžupnija Slovenske Konjice

Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.

Poglej Podjuna in Nadžupnija Slovenske Konjice

Okraj Celovec-dežela

Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Podjuna in Okraj Celovec-dežela

Okraj Velikovec

Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Podjuna in Okraj Velikovec

Pavel Zdovc

Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Pavel Zdovc

Peca

Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.

Poglej Podjuna in Peca

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Poglej Podjuna in Pliberk

Podjunsko narečje

Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Poglej Podjuna in Podjunsko narečje

Polje

Polje je lahko.

Poglej Podjuna in Polje

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Podjuna in Rož

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Poglej Podjuna in Romanje

Ruda, Koroška

Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Poglej Podjuna in Ruda, Koroška

Seznam prejemnikov Severjeve nagrade

Seznam prejemnikov nagrade Sklada Staneta Severja, t.i. '''Severjeve nagrade'''.

Poglej Podjuna in Seznam prejemnikov Severjeve nagrade

Sla po svobodi

Sla po svobodi je zadnji roman slovenskega pisatelja Valentina Polanška, ki je izšel pri založbi Drava leta 1985 in je nastal po ustnih spominih partizana Janeza Wutteja - Luca.

Poglej Podjuna in Sla po svobodi

Stara vas (razločitev)

Stara vas je ime več naselij.

Poglej Podjuna in Stara vas (razločitev)

Stoji na rebri grad

Stoji na rebri grad je zgodovinski roman, ki ga je napisal Metod Turnšek.

Poglej Podjuna in Stoji na rebri grad

Suha, Koroška

Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Poglej Podjuna in Suha, Koroška

Sveta Hema

Ostanki prve cerkve na Sveti Hemi Sveta Hema (nemško Hemmaberg; tudi Junska gora) je 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.

Poglej Podjuna in Sveta Hema

Tinje, Koroška

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.

Poglej Podjuna in Tinje, Koroška

Velikovec

Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.

Poglej Podjuna in Velikovec

Vinko Poljanec

Vinko Poljanec, slovenski katoliški duhovnik, župnik v Škocjanu na Koroškem, borec za pravice Koroških Slovencev, žrtev nacizma, rojen * 26. marec 1876, Sv.

Poglej Podjuna in Vinko Poljanec

, Marija Wakounig, Marko Pernhart, Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus, Meža, Nadžupnija Slovenske Konjice, Okraj Celovec-dežela, Okraj Velikovec, Pavel Zdovc, Peca, Pliberk, Podjunsko narečje, Polje, Rož, Romanje, Ruda, Koroška, Seznam prejemnikov Severjeve nagrade, Sla po svobodi, Stara vas (razločitev), Stoji na rebri grad, Suha, Koroška, Sveta Hema, Tinje, Koroška, Velikovec, Vinko Poljanec.