Kazalo
138 odnosi: Apače, Koroška, Arnež, Avstrija, Avstrija, Šentandraž v Labotski dolini, Šentjakob v Rožu, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šentpavel v Labotski dolini, Šentpeter (Celovec), Šenttomaž pri Celovcu, Šentvid ob Glini, Škocjan pri Maloščah, Škocjan v Podjuni, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmohor, Šmohor (Avstrijska Koroška), Špatrjan, Špilje, Špital ob Dravi, Štajerska, Štajerska (zvezna dežela), Štalenska gora, Štefan na Zilji, Železna Kapla-Bela, Železno, Avstrija, Žihpolje, Žitara vas, Žrelec, Čajna, Čilberk, Bače, Bekštanj, Bela, Koroška, Beljak, Belovče, Bilčovs, Bistrica na Zilji, Bistrica ob Dravi, Bistrica pri Pliberku, Bistrica v Rožu, Blatenski Kostel, Borovlje, Breže (občina), Breze (Avstrijska Koroška), Brnca, Brodi, Celovška kotlina, Celovško polje, Celovec, Cmurek, ... Razširi indeks (88 več) »
Apače, Koroška
Farna cerkev v Apačah Apače (nemško Abtei) je gručasta vas v občini Galicija na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Apače, Koroška
Arnež, Avstrija
Grad Arnež 2015 Grad Arnež od daleč Farna cerkev Marije Matere božje v Arnežu Most preko Pesnice z upodobitvijo Sv. Janeza Nepomuka Arnež (nem.: Arnfels) je trška občina in trško naselje na avstrijski južni Štajerski v okraju Lipnica s 1.051 prebivalci (stanje na 1. januar 2016).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Arnež, Avstrija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Avstrija
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentandraž v Labotski dolini
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentjakob v Rožu
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentpavel v Labotski dolini
Šentpeter (Celovec)
Šentpeter pri Celovcu (ali St. Peter-Welzenegg) je 10.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentpeter (Celovec)
Šenttomaž pri Celovcu
župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šenttomaž pri Celovcu
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šentvid ob Glini
Škocjan pri Maloščah
Škocjan, pri Maloščah, (Kanzianiberg.), je hrib s cerkvico in dvema hišama oz.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Škocjan pri Maloščah
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Škocjan v Podjuni
Škofiče
Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Škofiče
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šmarjeta v Rožu
Šmohor
Šmohor je naselje v Občini Laško.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šmohor
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Špatrjan
Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Špatrjan
Špilje
Špilje (nemško Spielfeld) je bivša občina in naselje v južni Avstriji v okrožju Lipnica na Štajerskem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Špilje
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Špital ob Dravi
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Štajerska
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Štajerska (zvezna dežela)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Štalenska gora
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Štefan na Zilji
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Železna Kapla-Bela
Železno, Avstrija
Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Železno, Avstrija
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Žihpolje
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Žitara vas
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Žrelec
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Čajna
Čilberk
Grajska ruševina Čilberk, nem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Čilberk
Bače
Cerkev v Bačah s Sv. Krištofom in stopnjevanimi zunanjimi gotskimi oporniki prezbiterija in ladje ter z baročno lopo pred cerkvijo (foto: Jernej Šušteršič, avgust 1951) Bače (nemško Faak) je vaško, sedaj pretežno letoviško naselje med Rožem in Ziljo na nadmorski višini 560 m, 9 km jugovzhodno od Beljaka.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bače
Bekštanj
Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bekštanj
Bela, Koroška
Bela (nemško Vellach) je naselje ob cesti proti prelazu Jezerski vrh na Koroškem v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bela, Koroška
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Beljak
Belovče
Belovče je vas v občini Dobrla vas v Okraj Velikovec, Koroška, (Avstrija).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Belovče
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bilčovs
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bistrica na Zilji
Bistrica ob Dravi
glej tudi Bistica na/ob Dravi (Feistritz an der Drau), Avstrija(Koroška) Bistrica ob Dravi je naselje v Občini Ruše.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bistrica ob Dravi
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bistrica pri Pliberku
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Bistrica v Rožu
Blatenski Kostel
Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Blatenski Kostel
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Borovlje
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Breže (občina)
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Breze (Avstrijska Koroška)
Brnca
Brnca (nemško Fürnitz) je z okoli 1.500 prebivalci največje naselje v občini Bekštanj na Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Brnca
Brodi
Brodi (nemško Loibltal) je razpotegnjena vasica v dolini potoka Ljubeljska Borovnica na Koroškem v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Brodi
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Celovška kotlina
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Celovec
Cmurek
Cmurek (nemško Mureck) je manjše mesto na levem bregu reke Mure v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Cmurek
Deščice
Deščice (''Dieschitz''), Avstria Deščice (Dieschitz) so avstrijska vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru (Velden am Wörthersee), okraj Beljak-dežela, zvezna dežela Koroška.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Deščice
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Djekše
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Dobrla vas
Dolina (občina Grabštanj)
Dolina, cerkev ob avtocesti A2, izvoz Grabštanj notranjost Dolina (tudi v nemščini uradno Dolina) je dvojezična vas v občini Grabštanj na Celovškem polju na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Dolina (občina Grabštanj)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Dunajsko Novo mesto
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Galicija (Koroška)
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Geografija Avstrijske Koroške
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Globasnica
Gmünd
Gmünd (slovensko Sovodenj) je mesto z okoli 1.500 prebivalci in občina z dobrimi 5.000 ljudmi v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Gmünd
Goslinsko jezero
Goslinsko jezero je jezero na južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Goslinsko jezero
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Gosposvetsko polje
Grače (Beljak)
kultno mesto v Gračah cerkev v Gračah Spolije na južni strani cerkve Grače, nem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Grače (Beljak)
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Grabštanj
Grad Plešivec
Valvazorjev bakrorez iz leta 1680 Zahodna stran gradu Pročelje grajske cerkve na Plešivcu Arkadno dvorišče v gradu Notranjsost grajske cerkve, ki jo je oblikoval slovenski umetnik Valentin Oman Plešivec (nemško Schloss Tanzenberg) je renesančni grad v občini Šentvid ob Glini na Gosposvetskem polju na avstrijskem Koroškem, v katerem je bila dolga leta osrednja izobraževalna ustanova za koroške Slovence.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Grad Plešivec
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Gradec
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Gradiščanska
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Grebinj
Grebinjski Klošter
Grebinjski Klošter (nemško Stift Griffen) je utrjen kompleks z romansko in gotizirano staro župnijsko cerkvijo, ki se nahaja zahodno od Grebinja v Celovški kotlini.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Grebinjski Klošter
Hodiše
Hodiše (nemško Keutschach) so urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Hodiše
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Ime
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Innsbruck
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Južna Koroška (Avstrija)
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Kanalska dolina
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Karnijske Alpe
Kneža, Koroška
Kneža na Koroškem je gorska vas v občini Djekše na Svinški planini v Okraju Velikovec, Koroška, (Avstrija).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Kneža, Koroška
Koče - Muta
Koče-Muta iz zraka Grad Mandorf Vodnjak na Glavnem trgu v Kočah Glavna cesta v Muti Kalvarija pri Št. Jakobu v Lesni dolini Koče-Muta nemško Kötschach-Mauthen) je trška občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Koče - Muta
Komelj
Komelj (nemško Kömmel) je naselje samotnih kmetij nad dolino potoka Bistrica severno od Pliberka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Komelj
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Koroška (zvezna dežela)
Kostanje, Koroška
Kostanje (nemško: Köstenberg) so vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Kostanje, Koroška
Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Kotmara vas
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Kriva Vrba
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Krka, Avstrija (kraj)
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Krnski grad
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Labot
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Lesna dolina
Lipnica, Avstrija
Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Lipnica, Avstrija
Loga vas
Loga vas (nemško: Augsdorf) je naselje v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na Južnem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Loga vas
Lučane, Avstrija
Pogled na trško naselje z juga – iz vinskih goric Lučane (nemško Leutschach) na Vinski cesti so trška občina v okraju Lipnica na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Lučane, Avstrija
Marija na Zilji
Marija na Zilji je vaško naselje na jugovzhodnem obrobju Beljaka na rečni terasi ob izlivu Zilje v Dravo na Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Marija na Zilji
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Mesto
Miklavčevo
Miklavčevo (nemško Miklauzhof) je zaselek, ki leži na nadmorski višini 512 mnm, okoli 1,5 km pred Žitaro vasjo ob glavni cesti Železna Kapla - Velikovec v Podjuni Celovški kotlini.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Miklavčevo
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Možberk
Mokrine (prelaz)
Mokrine, pod Krniškimi skalami Pomnik o gradnji ceste čez Mokrine Cerkev na meji med Italijo in Avstrijo Mokrine so 1552 m visok cestni prelaz v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Mokrine (prelaz)
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Mostič
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Naselje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Nemščina
Osoje, Avstrija
Osoje (nemško Ossiach) je zdraviliško naselje ob Osojskem jezeru z okoli 600 prebivalci na nadmorski višini 496 mnm.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Osoje, Avstrija
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Osojske Ture
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Otok
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Otok, Koroška
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Pliberk
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Podklošter
Podrožca
Podrožca (nemško Rosenbach, staro ime Fužine) je vas 601 m visoko ob severnem vhodu v cestni in železniški predor na Koroškem v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Podrožca
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Pokrče
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Poreče, Koroška
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Radgona
Radiše
Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Radiše
Rožek
Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Rožek
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Ruda, Koroška
Rute
Pogled na Rute s Stola Rute so okoli 7 kilometrov dolga dolina v pogorju Karavank v Avstriji, tik za slovensko mejo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Rute
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Salzburg
Sele, Avstrija
Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Sele, Avstrija
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Sinča vas
Sinča vas (nemško Kühnsdorf) je največje naselje v občini Dobrla vas v okraju Velikovec na avstrijskem koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Sinča vas
Slovanska toponomija Avstrije
Slovanska toponomija Avstrije so toponimi na ozemlju današnje Avstrije, ki so slovanskega izvora.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Slovanska toponomija Avstrije
Slovenji Plajberk
Cerkev v Slovenjem Plajberku Slovenji Plajberk (nemško Windisch Bleiberg, domače ime Svinčnica) je izredno lepo gorsko turistično naselje na Avstrijskem Koroškem, kjer živi močna slovenska narodna skupnost.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Slovenji Plajberk
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Slovensko Porabje
Stari Dvor
Stari Dvor je naselje v Občini Radeče.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Stari Dvor
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Straja vas
Suha, Koroška
Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Suha, Koroška
Sveta Kri
Velikim Klekom Sveta Kri (nemško: Heiligenblut) je kraj v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Sveta Kri
Svinec, Avstrija
Položaj občine v okraju Svinec (PDF; 146 kB), abgerufen 27.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Svinec, Avstrija
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Teholica
Tinje, Koroška
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Tinje, Koroška
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Tirolska
Trebinja (Avstrijska Koroška)
Pogled na kraj Trebinja Trebinja (nem.: Treffen am Ossiacher See) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Trebinja (Avstrijska Koroška)
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Velikovec
Vernberk
Renesančni grad in samostan Vernberk Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah Grad Domačale Skočidol j Jepo (Kepo) Razvaline v Umbarju Eichelberg Grad Strmec Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5408 prebivalci (stanje 1.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Vernberk
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Vetrinj
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Volšperk
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Vrata-Megvarje
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Vrba na Koroškem
Zajezersko jezero
Zajezersko jezero (nemško Jeserzer See ali Saisser See) se nahaja na višavi severno od Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem v občini Vrba ob Vrbsekm jezeru.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Zajezersko jezero
Zgornji Osek, Avstrija
Zgornji Osek ali tudi Osek je občina z okoli 2.064 prebivalci na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Zgornji Osek, Avstrija
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in Ziljska dolina
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev in 1460
Prav tako znan kot Seznam slovenskih imen avstrijskih zamejskih krajev, Slovenska geografska imena avstrijskega zamejstva, Slovenska imena krajev v Avstriji.