Odpri v Google MapsKazalo
42 odnosi: Arnulf Koroški, Avstrija, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šentvid ob Glini, Štajerska (zvezna dežela), Štalenska gora, Celovško polje, Celovec, Cerkev (organizacija), Cerkev (zgradba), Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Dom in svet, Glina (reka), Gornji Grad, Gosposvetsko polje, Karantanija, Knežji kamen, Koroška (zvezna dežela), Koroški vojvode, Kraljeva pfalca, Krnski grad, Magnolija in tulipani, Naselje, Noreja, Oglej, Oglejski patriarhat, Okraj Celovec-dežela, Oltar, Pokrče, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Prežihov Voranc, Reka, Relief (umetnost), Romanje, Salzburg (zvezna dežela), Starorimska civilizacija, Sveti Modest, Trdnjava, Ustoličevanje koroških vojvod, Virunum, Zvon, Zvonik.
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Gospa Sveta in Arnulf Koroški
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Gospa Sveta in Avstrija
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Gospa Sveta in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Gospa Sveta in Šentvid ob Glini
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Gospa Sveta in Štajerska (zvezna dežela)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Gospa Sveta in Štalenska gora
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Gospa Sveta in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Gospa Sveta in Celovec
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Gospa Sveta in Cerkev (organizacija)
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Gospa Sveta in Cerkev (zgradba)
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Gospa Sveta in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Poglej Gospa Sveta in Dom in svet
Glina (reka)
Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gospa Sveta in Glina (reka)
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Gospa Sveta in Gornji Grad
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Gospa Sveta in Gosposvetsko polje
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Gospa Sveta in Karantanija
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Gospa Sveta in Knežji kamen
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Gospa Sveta in Koroška (zvezna dežela)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Gospa Sveta in Koroški vojvode
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Gospa Sveta in Kraljeva pfalca
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Gospa Sveta in Krnski grad
Magnolija in tulipani
Magnolija in tulipani je zbirka slovenske kratke proze avtorja Bojana-Ilije Schnabla.
Poglej Gospa Sveta in Magnolija in tulipani
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Gospa Sveta in Naselje
Noreja
Rimska provinca Norik, zemljevid iz leta 1907 Noreia je starodavno izgubljeno mesto, ki se je najverjetneje nahajalo v na območju vzhodnih Alp, v južni Avstriji.
Poglej Gospa Sveta in Noreja
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Gospa Sveta in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Gospa Sveta in Oglejski patriarhat
Okraj Celovec-dežela
Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Gospa Sveta in Okraj Celovec-dežela
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Gospa Sveta in Oltar
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gospa Sveta in Pokrče
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Gospa Sveta in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Poglej Gospa Sveta in Prežihov Voranc
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Gospa Sveta in Reka
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Gospa Sveta in Relief (umetnost)
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Gospa Sveta in Romanje
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Gospa Sveta in Salzburg (zvezna dežela)
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Gospa Sveta in Starorimska civilizacija
Sveti Modest
Sveti Modest cerkvi Gospe Svete na Koroškem v Avstriji Sveti Modest, irski misijonarski škof v Karantaniji, † pred 772, verjetno pokopan pri Gospe Sveti.
Poglej Gospa Sveta in Sveti Modest
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Gospa Sveta in Trdnjava
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Gospa Sveta in Ustoličevanje koroških vojvod
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Gospa Sveta in Virunum
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Gospa Sveta in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Gospa Sveta in Zvonik
Prav tako znan kot Maria Saal.