Kazalo
53 odnosi: Alpe, Avstrija, Šmohor (Avstrijska Koroška), Štefan na Zilji, Čajna, Bače, Baško jezero, Bekštanj, Beljak, Bistrica na Zilji, Bistrica ob Dravi, Brdo, Brnca, Celovška kotlina, Dobrač, Dolina, Furlanija, Goriče, Izvir, Kanalska dolina, Karnijske Alpe, Koče - Muta, Koroška (zvezna dežela), Lesna dolina, Loče, Marija na Zilji, Megvarje, Mokrine (prelaz), Morena, Naselje, Ovršje, Peče, Podklošter, Podnebje, Prelaz, Preseško jezero, Pustriška dolina, Reka, Slovenščina, Slovenci, Srednja Evropa, Sredozemlje, Sredozemsko podnebje, Straja vas, Tablja, Tektonika plošč, Tirolska (razločitev), Tolmeč, Trbiž, Vrata, ... Razširi indeks (3 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Ziljska dolina in Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ziljska dolina in Avstrija
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Ziljska dolina in Štefan na Zilji
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Ziljska dolina in Čajna
Bače
Cerkev v Bačah s Sv. Krištofom in stopnjevanimi zunanjimi gotskimi oporniki prezbiterija in ladje ter z baročno lopo pred cerkvijo (foto: Jernej Šušteršič, avgust 1951) Bače (nemško Faak) je vaško, sedaj pretežno letoviško naselje med Rožem in Ziljo na nadmorski višini 560 m, 9 km jugovzhodno od Beljaka.
Poglej Ziljska dolina in Bače
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Baško jezero
Bekštanj
Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.
Poglej Ziljska dolina in Bekštanj
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Ziljska dolina in Beljak
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Bistrica na Zilji
Bistrica ob Dravi
glej tudi Bistica na/ob Dravi (Feistritz an der Drau), Avstrija(Koroška) Bistrica ob Dravi je naselje v Občini Ruše.
Poglej Ziljska dolina in Bistrica ob Dravi
Brdo
Brdo je lahko.
Poglej Ziljska dolina in Brdo
Brnca
Brnca (nemško Fürnitz) je z okoli 1.500 prebivalci največje naselje v občini Bekštanj na Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Brnca
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Celovška kotlina
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Dobrač
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Ziljska dolina in Dolina
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Ziljska dolina in Furlanija
Goriče
Goriče je ime več naselij.
Poglej Ziljska dolina in Goriče
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Ziljska dolina in Izvir
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Ziljska dolina in Kanalska dolina
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Ziljska dolina in Karnijske Alpe
Koče - Muta
Koče-Muta iz zraka Grad Mandorf Vodnjak na Glavnem trgu v Kočah Glavna cesta v Muti Kalvarija pri Št. Jakobu v Lesni dolini Koče-Muta nemško Kötschach-Mauthen) je trška občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Koče - Muta
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Ziljska dolina in Koroška (zvezna dežela)
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Lesna dolina
Loče
Loče je lahko ime več naselij.
Poglej Ziljska dolina in Loče
Marija na Zilji
Marija na Zilji je vaško naselje na jugovzhodnem obrobju Beljaka na rečni terasi ob izlivu Zilje v Dravo na Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Marija na Zilji
Megvarje
Megvarje (nemško Maglern) je naselje, z okoli 300 prebivalci, na prehodu iz Ziljske doline v Kanalsko dolino na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Megvarje
Mokrine (prelaz)
Mokrine, pod Krniškimi skalami Pomnik o gradnji ceste čez Mokrine Cerkev na meji med Italijo in Avstrijo Mokrine so 1552 m visok cestni prelaz v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo.
Poglej Ziljska dolina in Mokrine (prelaz)
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Ziljska dolina in Morena
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Ziljska dolina in Naselje
Ovršje
Preval Ovršje (nem. Windische Höhe), krajevno pogovrno tudi Vrše, se nahaja na nadmorski višini 1110 m. na meji med občinama Štefan na Zilji in Špartjan v Ziljskih Alpah na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Ovršje
Peče
Peče so naselje v Občini Moravče So središče krajevne skupnosti Peče, ki združuje več manjših zaselkov in središče Župnije Peče.
Poglej Ziljska dolina in Peče
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Ziljska dolina in Podklošter
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Ziljska dolina in Podnebje
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Ziljska dolina in Prelaz
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Ziljska dolina in Preseško jezero
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Ziljska dolina in Pustriška dolina
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Ziljska dolina in Reka
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Ziljska dolina in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ziljska dolina in Slovenci
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Ziljska dolina in Srednja Evropa
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Ziljska dolina in Sredozemlje
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Ziljska dolina in Sredozemsko podnebje
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Ziljska dolina in Straja vas
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Ziljska dolina in Tablja
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Ziljska dolina in Tektonika plošč
Tirolska (razločitev)
Tirolska je lahko.
Poglej Ziljska dolina in Tirolska (razločitev)
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Poglej Ziljska dolina in Tolmeč
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Ziljska dolina in Trbiž
Vrata
Vrata so lahko.
Poglej Ziljska dolina in Vrata
Vršaj
Vršaj je kup grobo zrnatega materiala (proda ali peska) na mestih, kjer reka izstopi iz ozke gorske struge v širšo, ki poteka po dolini.
Poglej Ziljska dolina in Vršaj
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Ziljska dolina in Zilja
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Ziljska dolina in Ziljske Alpe