Odpri v Google MapsKazalo
47 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Šmohor, Štefan na Zilji, Čajna, Beljak, Binkošti, Breg (razločitev), Cerkev (zgradba), Cesta, Dobrač, Evangeličanska Cerkev, Freska, Gotska umetnost, Habsburžani, Italija, Južna Koroška (Avstrija), Kanalska dolina, Kapelica, Karantanija, Karnijske Alpe, Katolištvo, Kip, Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Krška škofija, Maša, Naborjet - Ovčja vas, Nadmorska višina, Nemščina, Občina, Okraj Beljak-dežela, Požar, Prezbiterij, Prva svetovna vojna, Reka, Rož, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Straja vas, Zilja, Ziljska dolina, 1182, 1885, 1948.
- Karnijske Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Bistrica na Zilji in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bistrica na Zilji in Avstro-Ogrska
Šmohor
Šmohor je naselje v Občini Laško.
Poglej Bistrica na Zilji in Šmohor
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Bistrica na Zilji in Štefan na Zilji
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Bistrica na Zilji in Čajna
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Bistrica na Zilji in Beljak
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Bistrica na Zilji in Binkošti
Breg (razločitev)
Breg (v fizični geografiji oz. geomorfologiji) lahko pomeni.
Poglej Bistrica na Zilji in Breg (razločitev)
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Bistrica na Zilji in Cerkev (zgradba)
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Bistrica na Zilji in Cesta
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Bistrica na Zilji in Dobrač
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Bistrica na Zilji in Evangeličanska Cerkev
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Bistrica na Zilji in Freska
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Bistrica na Zilji in Gotska umetnost
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Bistrica na Zilji in Habsburžani
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bistrica na Zilji in Italija
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Bistrica na Zilji in Južna Koroška (Avstrija)
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Bistrica na Zilji in Kanalska dolina
Kapelica
Bruhanji vasi Kapelica je majhen krščanska bogoslužna zgradba, ki po navadi stoji ob cesti.
Poglej Bistrica na Zilji in Kapelica
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Bistrica na Zilji in Karantanija
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Bistrica na Zilji in Karnijske Alpe
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Bistrica na Zilji in Katolištvo
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Bistrica na Zilji in Kip
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Bistrica na Zilji in Koroška (zvezna dežela)
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Bistrica na Zilji in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Bistrica na Zilji in Koroški Slovenci
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Bistrica na Zilji in Krška škofija
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Bistrica na Zilji in Maša
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Bistrica na Zilji in Naborjet - Ovčja vas
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Bistrica na Zilji in Nadmorska višina
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Bistrica na Zilji in Nemščina
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Bistrica na Zilji in Občina
Okraj Beljak-dežela
Okraj Beljak-dežela/podeželje (nemško Bezirk Villach-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški s skoraj 65.000 prebivalci (skupaj s statutarnim mestom Beljak, ki ga v celoti obkroža, jih imata 127.500).
Poglej Bistrica na Zilji in Okraj Beljak-dežela
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Bistrica na Zilji in Požar
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Bistrica na Zilji in Prezbiterij
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bistrica na Zilji in Prva svetovna vojna
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Bistrica na Zilji in Reka
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Bistrica na Zilji in Rož
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Bistrica na Zilji in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Bistrica na Zilji in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Bistrica na Zilji in Slovenija
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Bistrica na Zilji in Straja vas
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Bistrica na Zilji in Zilja
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Bistrica na Zilji in Ziljska dolina
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bistrica na Zilji in 1182
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bistrica na Zilji in 1885
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bistrica na Zilji in 1948