Kazalo
30 odnosi: Celovec, Cesta, Dolina, Feliks Wieser (agronom), Feliks Wieser (partizan), Glavna cesta, Gora, Gozd, Ime, Karavanke, Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Ljubelj, Nadmorska višina, Naselje, Nemščina, Občina, Ruda, Samostan, Svinec, Turizem, Vetrinj, 1332, 1849, 1871, 1875, 1893, 1943, 1973.
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Slovenji Plajberk in Celovec
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Slovenji Plajberk in Cesta
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Slovenji Plajberk in Dolina
Feliks Wieser (agronom)
Feliks Wieser (vízer), slovenski agronom, gospodarstvenik, politični delavec in publicist na Koroškem, * 8. marec 1950, Celovec.
Poglej Slovenji Plajberk in Feliks Wieser (agronom)
Feliks Wieser (partizan)
Feliks Wieser (vízer), partizan in politični delavec na avstrijskem Koroškem, * 22. maj 1922, Slovenji Plajberk.
Poglej Slovenji Plajberk in Feliks Wieser (partizan)
Glavna cesta
Glavna cesta I. reda v Črnovi Glavne ceste v Sloveniji so namenjene prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezujejo se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestne sisteme sosednjih držav; njihov sestavni del so tudi posebni priključki nanje, če so zgrajeni (Zakon o cestah).
Poglej Slovenji Plajberk in Glavna cesta
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Slovenji Plajberk in Gora
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Slovenji Plajberk in Gozd
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Slovenji Plajberk in Ime
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Slovenji Plajberk in Karavanke
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Slovenji Plajberk in Koroška (zvezna dežela)
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Slovenji Plajberk in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Slovenji Plajberk in Koroški Slovenci
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Slovenji Plajberk in Ljubelj
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Slovenji Plajberk in Nadmorska višina
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Slovenji Plajberk in Naselje
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Slovenji Plajberk in Nemščina
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Slovenji Plajberk in Občina
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Slovenji Plajberk in Ruda
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Slovenji Plajberk in Samostan
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Slovenji Plajberk in Svinec
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Slovenji Plajberk in Turizem
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Slovenji Plajberk in Vetrinj
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Slovenji Plajberk in 1332
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Slovenji Plajberk in 1849
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenji Plajberk in 1871
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Slovenji Plajberk in 1875
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Slovenji Plajberk in 1893
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Slovenji Plajberk in 1943
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Slovenji Plajberk in 1973