Kazalo
37 odnosi: Šentpavel, Šentpavel v Labotski dolini, Župnija Sv. Andraž nad Polzelo, Baselski Münster, Benediktinski samostan svetega Pavla, Dolina (razločitev), Drava, Dravograd, Geografija Avstrijske Koroške, Golica, Koroška, Grad Hartneidstein, Grebinj, Ivnik, Jezera na avstrijskem Koroškem, Joža Herfort, Jožef Rozman (1812–1874), Koroška železniška proga, Krška škofija, Krištofova Gora, Križevci pri Ljutomeru, Labot, Labotniške Alpe, Lavantinska škofija, Martin Kušej, Mostič, Otmar Reiser, Pesnica pri Mariboru, Pfanberški grofje, Placid Javornik, Ribnica na Pohorju, Spanheimi, Svinška planina, Ulrik II. Walseejski, Velka (Drava, Pohorje), Vitanje, Volšperk, 1164.
Šentpavel
Šentpavel je ime več naselij v.
Poglej Labotska dolina in Šentpavel
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Labotska dolina in Šentpavel v Labotski dolini
Župnija Sv. Andraž nad Polzelo
Župnija Sv.
Poglej Labotska dolina in Župnija Sv. Andraž nad Polzelo
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Labotska dolina in Baselski Münster
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Labotska dolina in Benediktinski samostan svetega Pavla
Dolina (razločitev)
Dolina je lahko: Dolina, geomorfološka oblika oz.
Poglej Labotska dolina in Dolina (razločitev)
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Labotska dolina in Drava
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Poglej Labotska dolina in Dravograd
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Labotska dolina in Geografija Avstrijske Koroške
Golica, Koroška
Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.
Poglej Labotska dolina in Golica, Koroška
Grad Hartneidstein
Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Labotska dolina in Grad Hartneidstein
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Labotska dolina in Grebinj
Ivnik
Ivnik (nemško Eibiswald) je naselje ob severnem vznožju Kozjaka na avstrijskem Štajerskem ob cesti Arnež - Radeljski prelaz.
Poglej Labotska dolina in Ivnik
Jezera na avstrijskem Koroškem
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz.
Poglej Labotska dolina in Jezera na avstrijskem Koroškem
Joža Herfort
Joža Herfort, slovenski pisatelj, lovec in urednik, * 28. februar 1911, Ljubljana, † 14. julij 1973, Sankt Johann pri Wolfsbergu.
Poglej Labotska dolina in Joža Herfort
Jožef Rozman (1812–1874)
Jožef Rozman (tudi Jožef Rozman Konjiški), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pedagoški ter nabožni pisatelj, * 9. november 1812, Stražišče, † 12. avgust 1874, Arclin.
Poglej Labotska dolina in Jožef Rozman (1812–1874)
Koroška železniška proga
Koroška železniška proga je regionalna, enotirna, neelektrificirana proga, ki je bila zgrajena med letoma 1857 in 1863 ter je med seboj povezala kraje in hkrati ustvarila povezave z že obstoječimi progami znotraj takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva.
Poglej Labotska dolina in Koroška železniška proga
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Labotska dolina in Krška škofija
Krištofova Gora
Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Labotska dolina in Krištofova Gora
Križevci pri Ljutomeru
Križevci pri Ljutomeru (staro ljudsko Sv. Križ in Križovci) so gručasto naselje v osrednjem delu Murskega polja na križišču cest proti Gornji Radgoni, Ljutomeru (7 km) in Murski Soboti.
Poglej Labotska dolina in Križevci pri Ljutomeru
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Labotska dolina in Labot
Labotniške Alpe
Labotniške Alpe (nemško Lavanttaler Alpen) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na ozemlju avstrijskih dežel Koroške in Štajerske, z majhnim jugovzhodnim delom pa segajo tudi na ozemlje Slovenije.
Poglej Labotska dolina in Labotniške Alpe
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Labotska dolina in Lavantinska škofija
Martin Kušej
Martin Kušej (* 14. Maj 1961 v Volšperku na Koroškem) je avstrijski gledališki režiser, operni režiser in umetniški vodja.
Poglej Labotska dolina in Martin Kušej
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Labotska dolina in Mostič
Otmar Reiser
Otmar (Othmar) Reiser, avstrijski notar in mariborski župan, * 1792, Villingen, † 1868, Maribor.
Poglej Labotska dolina in Otmar Reiser
Pesnica pri Mariboru
Pesnica pri Mariboru je naselje (z manj kot 1000 prebivalci) in istoimenska krajevna skupnost, središče občine Pesnica.
Poglej Labotska dolina in Pesnica pri Mariboru
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Labotska dolina in Pfanberški grofje
Placid Javornik
Placid Javornik (rojen kot Jernej Javornik), slovenski redovnik, župnik in prevajalec Svetega pisma, * 22. avgust 1803, Trstenik na Gorenjskem, † 30. november 1864, Sv.
Poglej Labotska dolina in Placid Javornik
Ribnica na Pohorju
Ribnica na Pohorju je gručasto naselje v osrednjem delu Pohorja.
Poglej Labotska dolina in Ribnica na Pohorju
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Labotska dolina in Spanheimi
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Labotska dolina in Svinška planina
Ulrik II. Walseejski
Ulrik II.
Poglej Labotska dolina in Ulrik II. Walseejski
Velka (Drava, Pohorje)
Vélka je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja.
Poglej Labotska dolina in Velka (Drava, Pohorje)
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Labotska dolina in Vitanje
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Labotska dolina in Volšperk
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Labotska dolina in 1164