Kazalo
33 odnosi: Šentpavel, Šentpavel v Labotski dolini, Baselski Münster, Bertold Selški, Cerkev Marijinega imena, Ruše, Dravska dolina, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Gospodje Ptujski, Grad Žlemberk, Grad Rabenštajn, Grad Radlje, Grad Volšperk, Henrik III. (Koroški), Henrik Pfanberški, Heribert Svetel, Kamnica, Maribor, Kozjak, Krištofova Gora, Labotska dolina, Lovrenc na Pohorju, Pesnica pri Mariboru, Pfanberški grofje, Ribnica na Pohorju, Ruše, Trušnje, Ulrik II. Pfanberški, Ulrik IV. Pfanberški, Ulrik V. Pfanberški, Volšperk, Zgornji Osek, Avstrija, 1091, 1164.
Šentpavel
Šentpavel je ime več naselij v.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Šentpavel
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Šentpavel v Labotski dolini
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Baselski Münster
Bertold Selški
Bertold Selški (* v 11. stoletju na Koroškem; † 2. januarja v 12. stoletju v Šentpavel v Labotski dolini), je bil od 1090 do 1106 škof v Krški škofiji.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Bertold Selški
Cerkev Marijinega imena, Ruše
Cerkev Marijinega imena je župnijska cerkev Župnije Ruše in stoji v središču Ruš.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Cerkev Marijinega imena, Ruše
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Dravska dolina
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert II. Spanheimski
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Gospodje Ptujski
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Žlemberk
Grad Rabenštajn
Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Rabenštajn
Grad Radlje
Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Radlje
Grad Volšperk
Grad Volšperk Grad Volšperk Grad Volšperk (nemško Schloss Wolfsberg ali sedaj tudi kot Schloss Henckel-Donnersmarck), stoji na vrhu hriba severno od mesta Volšperk na Koroškem.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Volšperk
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Henrik III. (Koroški)
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Henrik Pfanberški
Heribert Svetel
Heribert Svetel, slovenski skladatelj in dirigent, * 18. februar 1895, Ljubljana, † 9. december 1962, Maribor.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Heribert Svetel
Kamnica, Maribor
Kamnica je strnjeno primestno naselje z okoli 1.700 prebivalci v Dravski dolini, zahodno od Maribora, na levem bregu reke Drave, med Kamniškim potokom in potokom Rošpoh.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kamnica, Maribor
Kozjak
Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kozjak
Krištofova Gora
Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Krištofova Gora
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Labotska dolina
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Lovrenc na Pohorju
Pesnica pri Mariboru
Pesnica pri Mariboru je naselje (z manj kot 1000 prebivalci) in istoimenska krajevna skupnost, središče občine Pesnica.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Pesnica pri Mariboru
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Pfanberški grofje
Ribnica na Pohorju
Ribnica na Pohorju je gručasto naselje v osrednjem delu Pohorja.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ribnica na Pohorju
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ruše
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Trušnje
Ulrik II. Pfanberški
Ulrik II.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik II. Pfanberški
Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik IV.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik IV. Pfanberški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik V. Pfanberški
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Volšperk
Zgornji Osek, Avstrija
Zgornji Osek ali tudi Osek je občina z okoli 2.064 prebivalci na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Zgornji Osek, Avstrija
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in 1091
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in 1164
Prav tako znan kot Benediktinski samostan Šentpavel.