Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Benediktinski samostan svetega Pavla

Index Benediktinski samostan svetega Pavla

Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 33 odnosi: Šentpavel, Šentpavel v Labotski dolini, Baselski Münster, Bertold Selški, Cerkev Marijinega imena, Ruše, Dravska dolina, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Gospodje Ptujski, Grad Žlemberk, Grad Rabenštajn, Grad Radlje, Grad Volšperk, Henrik III. (Koroški), Henrik Pfanberški, Heribert Svetel, Kamnica, Maribor, Kozjak, Krištofova Gora, Labotska dolina, Lovrenc na Pohorju, Pesnica pri Mariboru, Pfanberški grofje, Ribnica na Pohorju, Ruše, Trušnje, Ulrik II. Pfanberški, Ulrik IV. Pfanberški, Ulrik V. Pfanberški, Volšperk, Zgornji Osek, Avstrija, 1091, 1164.

Šentpavel

Šentpavel je ime več naselij v.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Šentpavel

Šentpavel v Labotski dolini

Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Šentpavel v Labotski dolini

Baselski Münster

Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Baselski Münster

Bertold Selški

Bertold Selški (* v 11. stoletju na Koroškem; † 2. januarja v 12. stoletju v Šentpavel v Labotski dolini), je bil od 1090 do 1106 škof v Krški škofiji.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Bertold Selški

Cerkev Marijinega imena, Ruše

Cerkev Marijinega imena je župnijska cerkev Župnije Ruše in stoji v središču Ruš.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Cerkev Marijinega imena, Ruše

Dravska dolina

Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Dravska dolina

Engelbert I. Spanheimski

Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert I. Spanheimski

Engelbert II. Spanheimski

Engelbert II.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Engelbert II. Spanheimski

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Gospodje Ptujski

Grad Žlemberk

Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Žlemberk

Grad Rabenštajn

Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Rabenštajn

Grad Radlje

Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Radlje

Grad Volšperk

Grad Volšperk Grad Volšperk Grad Volšperk (nemško Schloss Wolfsberg ali sedaj tudi kot Schloss Henckel-Donnersmarck), stoji na vrhu hriba severno od mesta Volšperk na Koroškem.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Grad Volšperk

Henrik III. (Koroški)

Henrik III.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Henrik III. (Koroški)

Henrik Pfanberški

Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Henrik Pfanberški

Heribert Svetel

Heribert Svetel, slovenski skladatelj in dirigent, * 18. februar 1895, Ljubljana, † 9. december 1962, Maribor.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Heribert Svetel

Kamnica, Maribor

Kamnica je strnjeno primestno naselje z okoli 1.700 prebivalci v Dravski dolini, zahodno od Maribora, na levem bregu reke Drave, med Kamniškim potokom in potokom Rošpoh.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kamnica, Maribor

Kozjak

Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Kozjak

Krištofova Gora

Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Krištofova Gora

Labotska dolina

Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Labotska dolina

Lovrenc na Pohorju

Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Lovrenc na Pohorju

Pesnica pri Mariboru

Pesnica pri Mariboru je naselje (z manj kot 1000 prebivalci) in istoimenska krajevna skupnost, središče občine Pesnica.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Pesnica pri Mariboru

Pfanberški grofje

Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Pfanberški grofje

Ribnica na Pohorju

Ribnica na Pohorju je gručasto naselje v osrednjem delu Pohorja.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ribnica na Pohorju

Ruše

Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ruše

Trušnje

Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Trušnje

Ulrik II. Pfanberški

Ulrik II.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik II. Pfanberški

Ulrik IV. Pfanberški

Ulrik IV.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik IV. Pfanberški

Ulrik V. Pfanberški

Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Ulrik V. Pfanberški

Volšperk

Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Volšperk

Zgornji Osek, Avstrija

Zgornji Osek ali tudi Osek je občina z okoli 2.064 prebivalci na avstrijskem Štajerskem.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in Zgornji Osek, Avstrija

1091

1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in 1091

1164

1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Benediktinski samostan svetega Pavla in 1164

Prav tako znan kot Benediktinski samostan Šentpavel.