Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Matej Bor

Index Matej Bor

Matej Bor, (pravo ime Vladimir Pavšič) slovenski pesnik in pisatelj, * 14. april 1913, Grgar pri Gorici, † 29. september 1993, Radovljica.

55 odnosi: AVNOJ, Beograd, Celje, Celovec, Chicago, Ciciban (revija), Ciril Zlobec, Delo (časopis), Dramatika, Društvo slovenskih pisateljev, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Gorica, Grgar, I. gimnazija v Celju, Ljubljanski zvon, Maribor, Najdihojca, Narečje, Narodnoosvobodilni boj, Niko Košir, Novinarstvo, Odloženi, PEN, Pesniška zbirka, Pesništvo, Pesnik, Pil (revija), Pisatelj, Prešernova nagrada, Profesor, Prva svetovna vojna, Radovljica, Raztrganci (Bor), Rim, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih častnikov, Seznam slovenskih pesnikov, Slavistika, Slovenščina, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenski narodnoosvobodilni svet, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Sovretova nagrada, Venetščina, Venetska teorija, Vesna (film), William Shakespeare, ..., 14. april, 1913, 1993, 20. stoletje, 29. september. Razširi indeks (5 več) »

AVNOJ

Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.

Novo!!: Matej Bor in AVNOJ · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Matej Bor in Beograd · Poglej več »

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Novo!!: Matej Bor in Celje · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Matej Bor in Celovec · Poglej več »

Chicago

Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.

Novo!!: Matej Bor in Chicago · Poglej več »

Ciciban (revija)

Mesečna revija Ciciban je začela izhajati leta 1945.

Novo!!: Matej Bor in Ciciban (revija) · Poglej več »

Ciril Zlobec

Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, politik, * 4. julij 1925, Ponikve † 24. avgust 2018, Ljubljana.

Novo!!: Matej Bor in Ciril Zlobec · Poglej več »

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Novo!!: Matej Bor in Delo (časopis) · Poglej več »

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Novo!!: Matej Bor in Dramatika · Poglej več »

Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.

Novo!!: Matej Bor in Društvo slovenskih pisateljev · Poglej več »

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Novo!!: Matej Bor in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: Matej Bor in Gorica · Poglej več »

Grgar

Grgar je naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Novo!!: Matej Bor in Grgar · Poglej več »

I. gimnazija v Celju

Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.

Novo!!: Matej Bor in I. gimnazija v Celju · Poglej več »

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Novo!!: Matej Bor in Ljubljanski zvon · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Matej Bor in Maribor · Poglej več »

Najdihojca

Naslovnica knjige Najdihojca je literarni lik v istoimenski pesniški zbirki Frana Levstika.

Novo!!: Matej Bor in Najdihojca · Poglej več »

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Novo!!: Matej Bor in Narečje · Poglej več »

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Novo!!: Matej Bor in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »

Niko Košir

Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 4. december 2000, Poljšica pri Gorjah.

Novo!!: Matej Bor in Niko Košir · Poglej več »

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Novo!!: Matej Bor in Novinarstvo · Poglej več »

Odloženi

Matej Bor v romanu Odloženi (1980) opisuje moralno in eksistencialno propadanje slovenske družbe v letih 1960–1970.

Novo!!: Matej Bor in Odloženi · Poglej več »

PEN

PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists).

Novo!!: Matej Bor in PEN · Poglej več »

Pesniška zbirka

Pesniška zbirka je zbirka pesmi, ki so običajno zbrane in izdane v obliki knjižnega dela.

Novo!!: Matej Bor in Pesniška zbirka · Poglej več »

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Novo!!: Matej Bor in Pesništvo · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Matej Bor in Pesnik · Poglej več »

Pil (revija)

Pil je slovenska revija za mlade od 9.

Novo!!: Matej Bor in Pil (revija) · Poglej več »

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Novo!!: Matej Bor in Pisatelj · Poglej več »

Prešernova nagrada

Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Novo!!: Matej Bor in Prešernova nagrada · Poglej več »

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Novo!!: Matej Bor in Profesor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Matej Bor in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Novo!!: Matej Bor in Radovljica · Poglej več »

Raztrganci (Bor)

Raztrganci so ljudska, partizanska drama Mateja Bora (Vladimirja Pavšiča), ki je nastala v letih 1943 in 1944 na okupiranem slovenskem ozemlju.

Novo!!: Matej Bor in Raztrganci (Bor) · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Matej Bor in Rim · Poglej več »

Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.

Novo!!: Matej Bor in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »

Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941

Seznam nosilcev Partizanske spomenice 1941.

Novo!!: Matej Bor in Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941 · Poglej več »

Seznam prejemnikov Prešernove nagrade

Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.

Novo!!: Matej Bor in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade · Poglej več »

Seznam slovenskih častnikov

Seznam slovenskih častnikov je krovni seznam, ki zajema slovenske častnike, ki so služili v raznih oboroženih silah do 1991.

Novo!!: Matej Bor in Seznam slovenskih častnikov · Poglej več »

Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.

Novo!!: Matej Bor in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Novo!!: Matej Bor in Slavistika · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Matej Bor in Slovenščina · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Matej Bor in Slovenci · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.

Novo!!: Matej Bor in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Slovenski narodnoosvobodilni svet

Zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta leta 1944 Slovenski narodnoosvobodilni svet (kratica SNOS) je bil med februarjem 1944 in oktobrom 1946 vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega NOG in kasneje LRS.

Novo!!: Matej Bor in Slovenski narodnoosvobodilni svet · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.

Novo!!: Matej Bor in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »

Sovretova nagrada

Sovretova nagrada je nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) za vrhunske prevode leposlovnih besedil, do ustanovitve Jermanove nagrade leta 2013 pa tudi družboslovnih in humanističnih besedil v slovenščino.

Novo!!: Matej Bor in Sovretova nagrada · Poglej več »

Venetščina

Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).

Novo!!: Matej Bor in Venetščina · Poglej več »

Venetska teorija

Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.

Novo!!: Matej Bor in Venetska teorija · Poglej več »

Vesna (film)

Vesna je črnobeli slovenski film Františka Čapa iz leta 1953.

Novo!!: Matej Bor in Vesna (film) · Poglej več »

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Novo!!: Matej Bor in William Shakespeare · Poglej več »

14. april

14.

Novo!!: Matej Bor in 14. april · Poglej več »

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Matej Bor in 1913 · Poglej več »

1993

1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Matej Bor in 1993 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Matej Bor in 20. stoletje · Poglej več »

29. september

29.

Novo!!: Matej Bor in 29. september · Poglej več »

Preusmerja sem:

Vladimir Pavšič, Vladimir Pavšič - Matej Bor.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »