Kazalo
64 odnosi: Ajshil, Amfiteater, Antična Šparta, Arabščina, Aristofan, Aristotel, Atene, Atika, Bralec, Commedia dell'arte, Dioniz, Dionizovo gledališče, Dogodek, Domača koza, Dramatika, Dramaturg, Dramski premi govor, Duhovnik, Ekspozicija (literatura), Epika, Evripid, Farsa, Glagol, Gledališče, Grščina, Gustav Freytag, Humanizem, Kantata, Kolozija (literatura), Komedija, Kralj Ojdip, Kulminacija (literatura), Latinščina, Lirika, Literarna zvrst, Lucij Anej Seneka, Mišljenje, Mirakel, Misterij, Moraliteta, Naselje, Nemci, Oder, Opera, Opereta, Oratorij (glasba), Pisatelj, Plavt, Plemstvo, Poetika (Aristotel), ... Razširi indeks (14 več) »
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Dramatika in Ajshil
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Poglej Dramatika in Amfiteater
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Dramatika in Antična Šparta
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Dramatika in Arabščina
Aristofan
Aristófan ali Aristófanes (starogrško ΄Αριστοφάνης: ΄Aristofánes), grški komediograf, * okoli 445 pr. n. št., † okoli 385 pr. n. št. Aristofan je bil najznamenitejši predstavnik t. i. stare komedije.
Poglej Dramatika in Aristofan
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Dramatika in Aristotel
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Dramatika in Atene
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Dramatika in Atika
Bralec
Bralec je roman nemškega pisatelja Bernharda Schlinka, ki je izšel leta 1995.
Poglej Dramatika in Bralec
Commedia dell'arte
Peeter van Bredael: ''Commedia dell'arte'' Commedia dell'arte je komedija v improviziranem načinu, to pomeni, da igralci niso imeli napisanega besedila, temveč so na odru odigrali improvizirane dialoge (vendar v danih vzorcih; trdno določen pa je bil samo zaris dogajanja).
Poglej Dramatika in Commedia dell'arte
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Dramatika in Dioniz
Dionizovo gledališče
Današnji ostanki Dionizovega gledališča na Akropoli v Atenah Dionizovo gledališče, tudi gledališče Dioniza Elevterskega, je veliko gledališče na prostem in eno izmed prvih ohranjenih v Atenah v Grčiji.
Poglej Dramatika in Dionizovo gledališče
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Dramatika in Dogodek
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Dramatika in Domača koza
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Dramatika in Dramatika
Dramaturg
Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programski načrt, sodeluje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.
Poglej Dramatika in Dramaturg
Dramski premi govor
Dramski premi ali direktni govor (latinsko dirigere.
Poglej Dramatika in Dramski premi govor
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Dramatika in Duhovnik
Ekspozicija (literatura)
Zasnova ali ekspozicija (latinsko exspositio; pojasnitev, utemeljitev) je del t. i. dramskega trikotnika, ki ga je v svojem delu Tehnika drame (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Poglej Dramatika in Ekspozicija (literatura)
Epika
Epika (pripovedništvo ali proza) je velika skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oz.
Poglej Dramatika in Epika
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Dramatika in Evripid
Farsa
Farsa, (fr. farce.
Poglej Dramatika in Farsa
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Dramatika in Glagol
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Dramatika in Gledališče
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dramatika in Grščina
Gustav Freytag
Gustav Freytag, nemški pisatelj, publicist, urednik, novinar in univerzitetni profesor, * 13.
Poglej Dramatika in Gustav Freytag
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Dramatika in Humanizem
Kantata
Kantata je vokalno-instrumentalna glasba, ki ima večinoma posvetno vsebino.
Poglej Dramatika in Kantata
Kolozija (literatura)
Zaplet v stopnjah ali kolozija (latinsko collisio, navzkrižje, trčenje) je del t. i. dramskega tikotnika, ki ga je v svojem delu »Tehnika drame« (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Poglej Dramatika in Kolozija (literatura)
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Dramatika in Komedija
Kralj Ojdip
Louis Bouwmeester kot Ojdip iz predstave na Nizozemskem (ok. 1896). Kralj Ojdíp (starogrško: Οἰδίπους Τύραννος) je Sofoklejeva tragedija, prvič uprizorjena okoli 429 pr.
Poglej Dramatika in Kralj Ojdip
Kulminacija (literatura)
Vrh ali kulminacija, (latinsko culmen; najviška točka) je del dramskega tikotnika, ki ga je v svojem delu »Tehnika drame« (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Poglej Dramatika in Kulminacija (literatura)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Dramatika in Latinščina
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Dramatika in Lirika
Literarna zvrst
Literarne zvrsti ali literarne vrste (nem. literarische Gattungen, pl. gatunek literacki, srb./hr. književni rodovi i vrste) so kategorije za razvrščanje literarnih del.
Poglej Dramatika in Literarna zvrst
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Dramatika in Lucij Anej Seneka
Mišljenje
Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).
Poglej Dramatika in Mišljenje
Mirakel
Mirakel (lat. miraculum, čudež) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend.
Poglej Dramatika in Mirakel
Misterij
Misterij (lat. ministerium, služba) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz svetega pisma.
Poglej Dramatika in Misterij
Moraliteta
Moraliteta (lat. moralitas, nravnost) je srednjeveško alegorično dramsko delo s poučno vsebino.
Poglej Dramatika in Moraliteta
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Dramatika in Naselje
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Dramatika in Nemci
Oder
Oder je prostor ali del prostora, ki je navadno postavljen višje od svoje okolice in je zgrajen iz desk.
Poglej Dramatika in Oder
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Dramatika in Opera
Opereta
Opereta (frc. operette 'mala opera') je gledališko glasbeno delo.
Poglej Dramatika in Opereta
Oratorij (glasba)
Koncert v cerkvi La Madeleine, Pariz, 2013 Oratorij (cerkvena lat. oratorium (hiša molitve), iz latinščine orare (moliti)) se imenuje glasbena oblika dramskega, večdelnega svetega besedila, pri katerem običajno sodeluje več vokalnih solistov, zbor in orkester.
Poglej Dramatika in Oratorij (glasba)
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Dramatika in Pisatelj
Plavt
Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.
Poglej Dramatika in Plavt
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Dramatika in Plemstvo
Poetika (Aristotel)
Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.
Poglej Dramatika in Poetika (Aristotel)
Premi govor
Premi govor je vrsta poročanega govora, pri katerem se besedilo prvotnega govora ne spreminja (dobesedni navedek), dodan mu je spremni stavek.
Poglej Dramatika in Premi govor
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Dramatika in Prostor
Razplet (literatura)
Razplet v stopnjah v dramskem tekstu povzroči preobratni moment ali peripetijo in je del t. i. dramskega tikotnika ki ga je v svojem delu v delu »Tehnika drame« (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Poglej Dramatika in Razplet (literatura)
Razsnova (literatura)
Razsnova ali katastrofa razreši dramsko dogajanje in sprosti gledalčevo napetost ter je del t. i. dramskega tikotnika ki ga je v svojem delu v delu »Tehnika drame« (Technik des Dramas) postavil Gustav Fraytag.
Poglej Dramatika in Razsnova (literatura)
Samogovor
Samogovor ali monolog je zaupen pogovor dramske osebe same s seboj.
Poglej Dramatika in Samogovor
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Dramatika in Satir
Seznam dramatikov
Seznam dramatikov je krovni seznam za dramatike po narodnosti.
Poglej Dramatika in Seznam dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov.
Poglej Dramatika in Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramaturgov
Seznam slovenskih dramaturgov in teatrologov.
Poglej Dramatika in Seznam slovenskih dramaturgov
Silva Trdina
Silva Trdina, slovenska literarna zgodovinarka, znanstvenica, pisateljica, pedagoginja, prevajalka, urednica, nečakinja Janeza Trdine, * 25. junij 1905, Ljubljana, † 11. januar 1991, Ljubljana.
Poglej Dramatika in Silva Trdina
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Dramatika in Sofoklej
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Dramatika in Starorimska civilizacija
Terencij
Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.
Poglej Dramatika in Terencij
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Poglej Dramatika in Tragedija
Prav tako znan kot Dramatik, Dramatičarka, Dramsko besedilo, Dramsko delo.