Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Anton Bruckner, Bežigrad, Benetke, Centralno pokopališče Žale, Dirigent, Dunaj, Fran Govekar, Fran Milčinski, Gimnazija, Giuseppe Verdi, Ivan Muhvić, Josip Juraj Strossmayer, Južna Tirolska, Koncil slovenske glasbe, Ksenija (opera), Litija, Ljubljana, Maribor, Matura, Novo mesto, Opera, Parmova ulica, Ljubljana, Pravo, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih skladateljev, Skladatelj, Slovenci, Stara pesem (opera), Trento, Trst, Urh, grof celjski (opera), Verizem, Zadar, Zborovodja, Zlatorog (opera), 1858, 1924, 20. februar, 25. december.
Anton Bruckner
Anton Bruckner, avstrijski skladatelj, pedagog in organist, * 4. september 1824, Ansfelden, Gornja Avstrija, Avstrija, † 11. oktober 1896, Dunaj.
Novo!!: Viktor Parma in Anton Bruckner · Poglej več »
Bežigrad
Bežigrad je lahko.
Novo!!: Viktor Parma in Bežigrad · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Viktor Parma in Benetke · Poglej več »
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Novo!!: Viktor Parma in Centralno pokopališče Žale · Poglej več »
Dirigent
Dirigent pred orkestrom Dirigentski palici v etuiju za shranjevanje Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor.
Novo!!: Viktor Parma in Dirigent · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Viktor Parma in Dunaj · Poglej več »
Fran Govekar
Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec, * 9. december 1871, Ig, Slovenija, † 31. marec 1949, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Viktor Parma in Fran Govekar · Poglej več »
Fran Milčinski
Fran Milčinski (psevdonim Fridolin Žolna), slovenski pravnik, pisatelj in dramatik, * 3. december 1867, Lož, † 24. oktober 1932, Ljubljana.
Novo!!: Viktor Parma in Fran Milčinski · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Viktor Parma in Gimnazija · Poglej več »
Giuseppe Verdi
Giuseppe Fortunino Francesco Verdi, italijanski operni skladatelj, * 10. oktober 1813, Roncole (danes Roncole Verdi) pri Parmi, Italija, † 27. januar 1901, Milano, Italija.
Novo!!: Viktor Parma in Giuseppe Verdi · Poglej več »
Ivan Muhvić
Ivan Muhvić, hrvaški skladatelj in dirigent, * 30. marec 1876, Reka, † 19. april 1942, Zagreb.
Novo!!: Viktor Parma in Ivan Muhvić · Poglej več »
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Viktor Parma in Josip Juraj Strossmayer · Poglej več »
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Novo!!: Viktor Parma in Južna Tirolska · Poglej več »
Koncil slovenske glasbe
Koncil slovenske glasbe je oljna slika glasbenika, slikarja in pedagoga Saše Šantla, nastala leta 1936 v izmerah 5 m × 2,5 m in spada med najpomembnejša dela slovenske kulture.
Novo!!: Viktor Parma in Koncil slovenske glasbe · Poglej več »
Ksenija (opera)
Narodnem gledališču v Mariboru leta 1925 Ksenija je opera enodejanka Viktorja Parme.
Novo!!: Viktor Parma in Ksenija (opera) · Poglej več »
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Novo!!: Viktor Parma in Litija · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Viktor Parma in Ljubljana · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Viktor Parma in Maribor · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Viktor Parma in Matura · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Viktor Parma in Novo mesto · Poglej več »
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Novo!!: Viktor Parma in Opera · Poglej več »
Parmova ulica, Ljubljana
Parmova ulica je ena izmed ulic za Bežigradom (Mestna občina Ljubljana).
Novo!!: Viktor Parma in Parmova ulica, Ljubljana · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Viktor Parma in Pravo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Viktor Parma in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam slovenskih skladateljev
Seznam slovenskih skladateljev je seznam slovenskih skladateljev resne in zabavne glasbe.
Novo!!: Viktor Parma in Seznam slovenskih skladateljev · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Viktor Parma in Skladatelj · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Viktor Parma in Slovenci · Poglej več »
Stara pesem (opera)
Stara pesem je opera v enem dejanju (treh slikah) Viktorja Parme.
Novo!!: Viktor Parma in Stara pesem (opera) · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Viktor Parma in Trento · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Viktor Parma in Trst · Poglej več »
Urh, grof celjski (opera)
Narodnem gledališču v Mariboru leta 1923 Urh, grof celjski je opera v treh dejanjih Viktorja Parme.
Novo!!: Viktor Parma in Urh, grof celjski (opera) · Poglej več »
Verizem
Verizem je glasbena umetnostna smer.
Novo!!: Viktor Parma in Verizem · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Viktor Parma in Zadar · Poglej več »
Zborovodja
Zborovodja je dirigent pevskega zbora.
Novo!!: Viktor Parma in Zborovodja · Poglej več »
Zlatorog (opera)
Zlatorog je opera v treh dejanjih s prologom Viktorja Parme.
Novo!!: Viktor Parma in Zlatorog (opera) · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Viktor Parma in 1858 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Viktor Parma in 1924 · Poglej več »
20. februar
20.
Novo!!: Viktor Parma in 20. februar · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Viktor Parma in 25. december · Poglej več »
