Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Naseljivi planet

Index Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Kazalo

  1. 212 odnosi: Abiogeneza, Agregatno stanje, Alfa Kentavra, Aminokislina, Amonijak, Apsidna točka, Arheje, Arthur Charles Clarke, Asteroid, Asteroidni pas, Astrobiologija, Astrofizika, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Bakterije, Bar (enota), Beljakovina, Biokemija, Biomasa, Biosfera, Biotska raznovrstnost, Carl Sagan, Cassini-Huygens, Celica, Celina, Clifford Donald Simak, Deoksiribonukleinska kislina, Dihanje, Dinamo, Drakova enačba, Dušik, Dvojna zvezda, Ekliptika, Ekologija, Ekosistem, Ekstremofil, Ekvator, Energija, Evolucija, Evropa (luna), Fermijev paradoks, Filozofija, Fosfor, Fotosfera, Fotosinteza, Frekvenca, Genetski zdrs, Geofizika, Geologija, ... Razširi indeks (162 več) »

  2. Astrobiologija

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Naseljivi planet in Abiogeneza

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Naseljivi planet in Agregatno stanje

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Poglej Naseljivi planet in Alfa Kentavra

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Naseljivi planet in Aminokislina

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Poglej Naseljivi planet in Amonijak

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Naseljivi planet in Apsidna točka

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Naseljivi planet in Arheje

Arthur Charles Clarke

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Poglej Naseljivi planet in Arthur Charles Clarke

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Naseljivi planet in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Naseljivi planet in Asteroidni pas

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Naseljivi planet in Astrobiologija

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Naseljivi planet in Astrofizika

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Naseljivi planet in Astronomska enota

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Astronomsko telo

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Naseljivi planet in Atmosfera nebesnega telesa

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Naseljivi planet in Bakterije

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Poglej Naseljivi planet in Bar (enota)

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Poglej Naseljivi planet in Beljakovina

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Naseljivi planet in Biokemija

Biomasa

les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.

Poglej Naseljivi planet in Biomasa

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Poglej Naseljivi planet in Biosfera

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Naseljivi planet in Biotska raznovrstnost

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Naseljivi planet in Carl Sagan

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Poglej Naseljivi planet in Cassini-Huygens

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Naseljivi planet in Celica

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Poglej Naseljivi planet in Celina

Clifford Donald Simak

Clifford Donald Simak, ameriški novinar in pisatelj, * 3. avgust 1904, Millville, Wisconsin, ZDA, † 25. april 1988, Minneapolis, Minnesota, ZDA.

Poglej Naseljivi planet in Clifford Donald Simak

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Poglej Naseljivi planet in Deoksiribonukleinska kislina

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Naseljivi planet in Dihanje

Dinamo

Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.

Poglej Naseljivi planet in Dinamo

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Naseljivi planet in Drakova enačba

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Naseljivi planet in Dušik

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Naseljivi planet in Dvojna zvezda

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Naseljivi planet in Ekliptika

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Naseljivi planet in Ekologija

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Naseljivi planet in Ekosistem

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Naseljivi planet in Ekstremofil

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Naseljivi planet in Ekvator

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Naseljivi planet in Energija

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Naseljivi planet in Evolucija

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Poglej Naseljivi planet in Evropa (luna)

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Poglej Naseljivi planet in Fermijev paradoks

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Naseljivi planet in Filozofija

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Naseljivi planet in Fosfor

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Poglej Naseljivi planet in Fotosfera

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Naseljivi planet in Fotosinteza

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Naseljivi planet in Frekvenca

Genetski zdrs

fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.

Poglej Naseljivi planet in Genetski zdrs

Geofizika

Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.

Poglej Naseljivi planet in Geofizika

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Geologija

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Naseljivi planet in Gibanje

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Poglej Naseljivi planet in Glavni niz

Gliese 876 d

Gliese 876 d je zunajosončni planet, ki se nahaja v ozvezdju Vodnar in je približno 15 svetlobnih let oddaljen od Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Gliese 876 d

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Naseljivi planet in Gostota

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Naseljivi planet in Helij

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Poglej Naseljivi planet in Hidrosfera

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej Naseljivi planet in Hipoteza

Homeostaza

Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.

Poglej Naseljivi planet in Homeostaza

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Naseljivi planet in Infrardeče valovanje

Inteligentni načrt

Inteligentni načrt ali razumski načrt, s tujko inteligentni dizajn (kratica ID), je teza, da je možno določene lastnosti vesolja in živih bitij bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je naravni izbor.

Poglej Naseljivi planet in Inteligentni načrt

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Poglej Naseljivi planet in Ionizacija

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Naseljivi planet in Izsev

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej Naseljivi planet in Izsrednost tira

James Lovelock

James Lovelock, angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, * 26. julij 1919, Letchworth, Anglija, Združeno kraljestvo, † 26. julij 2022, Abbotsbury, Dorset, Anglija.

Poglej Naseljivi planet in James Lovelock

Jo (luna)

Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Poglej Naseljivi planet in Jo (luna)

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Naseljivi planet in Jupiter

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Naseljivi planet in Kapljevina

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Naseljivi planet in Kelvin

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Naseljivi planet in Kemijski element

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Naseljivi planet in Kentaver (ozvezdje)

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Naseljivi planet in Kisik

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Naseljivi planet in Komet

Komet Shoemaker-Levy 9

Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).

Poglej Naseljivi planet in Komet Shoemaker-Levy 9

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Poglej Naseljivi planet in Kondukcija

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Naseljivi planet in Kovina

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Naseljivi planet in Kroženje

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej Naseljivi planet in Kuiperjev pas

Kvartar

Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Kvartar

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Poglej Naseljivi planet in Ledenik

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Naseljivi planet in Letni časi

List

Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.

Poglej Naseljivi planet in List

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Naseljivi planet in Luna

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Naseljivi planet in Magnetar

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Naseljivi planet in Magnetno polje

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Poglej Naseljivi planet in Magnetosfera

Mala ledena doba

Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.

Poglej Naseljivi planet in Mala ledena doba

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Naseljivi planet in Mars

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Naseljivi planet in Masa

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Merkur

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Naseljivi planet in Metan

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Naseljivi planet in Meteorit

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Poglej Naseljivi planet in Meteoroid

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Poglej Naseljivi planet in Mikroorganizem

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Poglej Naseljivi planet in Milijarda

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Poglej Naseljivi planet in Milijon

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Naseljivi planet in Mineral

Mnogoceličar

Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.

Poglej Naseljivi planet in Mnogoceličar

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Naseljivi planet in Molekula

Mutacija

Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...

Poglej Naseljivi planet in Mutacija

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Naseljivi planet in Nagib vrtilne osi

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Naravni satelit

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Poglej Naseljivi planet in Naravno okolje

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Naseljivi planet in Naravoslovje

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Naseljivi planet in NASA

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Poglej Naseljivi planet in Nature

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Naseljivi planet in Neptun

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Nezemeljsko življenje

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Poglej Naseljivi planet in Noč

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Naseljivi planet in Ocean

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Naseljivi planet in Ogljik

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Naseljivi planet in Ogljikov dioksid

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Poglej Naseljivi planet in Ogljikov monoksid

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Poglej Naseljivi planet in Ognjenik

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Poglej Naseljivi planet in Oortov oblak

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Naseljivi planet in Orbitalna resonanca

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Naseljivi planet in Os vrtenja

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Naseljivi planet in Osnovni delec

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Naseljivi planet in Osončje

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Poglej Naseljivi planet in Ozon

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Naseljivi planet in Ozračje

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Naseljivi planet in Paskal

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Naseljivi planet in Planet

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Poglej Naseljivi planet in Planetni sestav

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Poglej Naseljivi planet in Planetologija

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Naseljivi planet in Plimska sila

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Naseljivi planet in Plinasti orjak

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Poglej Naseljivi planet in Podnebje

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Naseljivi planet in Potres

Povratna zanka

Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.

Poglej Naseljivi planet in Povratna zanka

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Naseljivi planet in Precesija

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Naseljivi planet in Precesija enakonočij

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Poglej Naseljivi planet in Premer

Presnova

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.

Poglej Naseljivi planet in Presnova

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Naseljivi planet in Prst (pedologija)

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Poglej Naseljivi planet in Računalniška simulacija

Računalnik

Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).

Poglej Naseljivi planet in Računalnik

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Naseljivi planet in Radioaktivnost

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Naseljivi planet in Rastline

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Naseljivi planet in Raztopina

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Poglej Naseljivi planet in Rdeča pritlikavka

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Naseljivi planet in Redoks reakcija

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Poglej Naseljivi planet in Rentgenski žarki

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Poglej Naseljivi planet in Ribonukleinska kislina

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Naseljivi planet in Rimska cesta (galaksija)

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Poglej Naseljivi planet in Rjava pritlikavka

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Saturn

Saturnovi obroči

Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.

Poglej Naseljivi planet in Saturnovi obroči

Science

Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).

Poglej Naseljivi planet in Science

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Poglej Naseljivi planet in Sevanje

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Poglej Naseljivi planet in Seznam najbližjih zvezd

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Naseljivi planet in Silicij

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Poglej Naseljivi planet in Silicijev dioksid

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Poglej Naseljivi planet in Silikat

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Poglej Naseljivi planet in Skorja (geologija)

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Poglej Naseljivi planet in Sončev dvojček

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Poglej Naseljivi planet in Sončev veter

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Naseljivi planet in Sonce

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Naseljivi planet in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Naseljivi planet in Spektralna razvrstitev zvezd

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Naseljivi planet in Spektroskopija

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Naseljivi planet in Spojina

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Poglej Naseljivi planet in Srednja vrednost

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Naseljivi planet in Supermasivna črna luknja

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Naseljivi planet in Supernova

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Poglej Naseljivi planet in Superzemlja

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Naseljivi planet in Svetloba

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Naseljivi planet in Tališče

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Naseljivi planet in Težnost

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Poglej Naseljivi planet in Tektonika plošč

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Naseljivi planet in Temperatura

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Naseljivi planet in Tir

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Titan (luna)

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Naseljivi planet in Tlak

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Poglej Naseljivi planet in Toplogredni plin

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Naseljivi planet in Toplota

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Poglej Naseljivi planet in Toplotni stroj

Tor (enota)

Tor (simbol: Torr) je enota za tlak, definirana kot standarne atmosfere, kar je enako (≈).

Poglej Naseljivi planet in Tor (enota)

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Naseljivi planet in Trdnina

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Naseljivi planet in Trk

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Poglej Naseljivi planet in Učinek tople grede

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Naseljivi planet in Ubežna hitrost

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Naseljivi planet in Ultravijolično valovanje

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.

Poglej Naseljivi planet in Univerza v Cambridgeu

Univerza v Chicagu

Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.

Poglej Naseljivi planet in Univerza v Chicagu

Univerza Washingtona

Univerza Washingtona (okrajšano UW ali preprosto Washington, neformalno tudi »U-Dub«) je javna univerza s sedežem v Seattleu v ameriški zvezni državi Washington.

Poglej Naseljivi planet in Univerza Washingtona

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Uran (planet)

Veliko leto

Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.

Poglej Naseljivi planet in Veliko leto

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Venera

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Naseljivi planet in Vesolje

Vesoljska odiseja

Vesoljska odiseja (v angleškem izvirniku The Space Odyssey) je niz znanstveno-fantastičnih romanov angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarka ter istoimenskih filmov Stanleyja Kubricka.

Poglej Naseljivi planet in Vesoljska odiseja

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Poglej Naseljivi planet in Vesoljska sonda

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Naseljivi planet in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Naseljivi planet in Vodik

Vodni hlapi

Vodni hlapi so plinasta oblika vode.

Poglej Naseljivi planet in Vodni hlapi

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Naseljivi planet in Vrelišče

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Naseljivi planet in Vrsta (biologija)

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Naseljivi planet in Vrtilna količina

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Naseljivi planet in Zemeljski planet

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Naseljivi planet in Zemeljsko površje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Naseljivi planet in Zemlja

Zemljin približek

Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe.

Poglej Naseljivi planet in Zemljin približek

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Naseljivi planet in Zemljina masa

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Naseljivi planet in Znanost

Znanstvena fantastika

Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.

Poglej Naseljivi planet in Znanstvena fantastika

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Poglej Naseljivi planet in Zračni tlak

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Naseljivi planet in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Naseljivi planet in Zvezda

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Poglej Naseljivi planet in Zvezdni katalog

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Naseljivi planet in 1953

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Naseljivi planet in 1975

1976

1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Naseljivi planet in 1976

2. tisočletje

2.

Poglej Naseljivi planet in 2. tisočletje

Glej tudi

Astrobiologija

Prav tako znan kot Naseljivost planeta.

, Gibanje, Glavni niz, Gliese 876 d, Gostota, Helij, Hidrosfera, Hipoteza, Homeostaza, Infrardeče valovanje, Inteligentni načrt, Ionizacija, Izsev, Izsrednost tira, James Lovelock, Jo (luna), Jupiter, Kapljevina, Kelvin, Kemijski element, Kentaver (ozvezdje), Kisik, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kondukcija, Kovina, Kroženje, Kuiperjev pas, Kvartar, Ledenik, Letni časi, List, Luna, Magnetar, Magnetno polje, Magnetosfera, Mala ledena doba, Mars, Masa, Merkur, Metan, Meteorit, Meteoroid, Mikroorganizem, Milijarda, Milijon, Mineral, Mnogoceličar, Molekula, Mutacija, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Naravno okolje, Naravoslovje, NASA, Nature, Neptun, Nezemeljsko življenje, Noč, Ocean, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ognjenik, Oortov oblak, Orbitalna resonanca, Os vrtenja, Osnovni delec, Osončje, Ozon, Ozračje, Paskal, Planet, Planetni sestav, Planetologija, Plimska sila, Plinasti orjak, Podnebje, Potres, Povratna zanka, Precesija, Precesija enakonočij, Premer, Presnova, Prst (pedologija), Računalniška simulacija, Računalnik, Radioaktivnost, Rastline, Raztopina, Rdeča pritlikavka, Redoks reakcija, Rentgenski žarki, Ribonukleinska kislina, Rimska cesta (galaksija), Rjava pritlikavka, Saturn, Saturnovi obroči, Science, Sevanje, Seznam najbližjih zvezd, Silicij, Silicijev dioksid, Silikat, Skorja (geologija), Sončev dvojček, Sončev veter, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektroskopija, Spojina, Srednja vrednost, Supermasivna črna luknja, Supernova, Superzemlja, Svetloba, Tališče, Težnost, Tektonika plošč, Temperatura, Tir, Titan (luna), Tlak, Toplogredni plin, Toplota, Toplotni stroj, Tor (enota), Trdnina, Trk, Učinek tople grede, Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Univerza v Cambridgeu, Univerza v Chicagu, Univerza Washingtona, Uran (planet), Veliko leto, Venera, Vesolje, Vesoljska odiseja, Vesoljska sonda, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Vrelišče, Vrsta (biologija), Vrtilna količina, Zemeljski planet, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin približek, Zemljina masa, Znanost, Znanstvena fantastika, Zračni tlak, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdni katalog, 1953, 1975, 1976, 2. tisočletje.