Kazalo
212 odnosi: Abiogeneza, Agregatno stanje, Alfa Kentavra, Aminokislina, Amonijak, Apsidna točka, Arheje, Arthur Charles Clarke, Asteroid, Asteroidni pas, Astrobiologija, Astrofizika, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Bakterije, Bar (enota), Beljakovina, Biokemija, Biomasa, Biosfera, Biotska raznovrstnost, Carl Sagan, Cassini-Huygens, Celica, Celina, Clifford Donald Simak, Deoksiribonukleinska kislina, Dihanje, Dinamo, Drakova enačba, Dušik, Dvojna zvezda, Ekliptika, Ekologija, Ekosistem, Ekstremofil, Ekvator, Energija, Evolucija, Evropa (luna), Fermijev paradoks, Filozofija, Fosfor, Fotosfera, Fotosinteza, Frekvenca, Genetski zdrs, Geofizika, Geologija, ... Razširi indeks (162 več) »
- Astrobiologija
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Naseljivi planet in Abiogeneza
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Naseljivi planet in Agregatno stanje
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Naseljivi planet in Alfa Kentavra
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Naseljivi planet in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Naseljivi planet in Amonijak
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Naseljivi planet in Apsidna točka
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Naseljivi planet in Arheje
Arthur Charles Clarke
Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.
Poglej Naseljivi planet in Arthur Charles Clarke
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Naseljivi planet in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Naseljivi planet in Asteroidni pas
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Naseljivi planet in Astrobiologija
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Naseljivi planet in Astrofizika
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Naseljivi planet in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Astronomsko telo
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Naseljivi planet in Atmosfera nebesnega telesa
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Naseljivi planet in Bakterije
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Naseljivi planet in Bar (enota)
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Naseljivi planet in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Naseljivi planet in Biokemija
Biomasa
les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.
Poglej Naseljivi planet in Biomasa
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Naseljivi planet in Biosfera
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Naseljivi planet in Biotska raznovrstnost
Carl Sagan
Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.
Poglej Naseljivi planet in Carl Sagan
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Naseljivi planet in Cassini-Huygens
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Naseljivi planet in Celica
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Naseljivi planet in Celina
Clifford Donald Simak
Clifford Donald Simak, ameriški novinar in pisatelj, * 3. avgust 1904, Millville, Wisconsin, ZDA, † 25. april 1988, Minneapolis, Minnesota, ZDA.
Poglej Naseljivi planet in Clifford Donald Simak
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Naseljivi planet in Deoksiribonukleinska kislina
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Naseljivi planet in Dihanje
Dinamo
Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.
Poglej Naseljivi planet in Dinamo
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Naseljivi planet in Drakova enačba
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Naseljivi planet in Dušik
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Naseljivi planet in Dvojna zvezda
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Naseljivi planet in Ekliptika
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Naseljivi planet in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Naseljivi planet in Ekosistem
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Naseljivi planet in Ekstremofil
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Naseljivi planet in Ekvator
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Naseljivi planet in Energija
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Naseljivi planet in Evolucija
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Naseljivi planet in Evropa (luna)
Fermijev paradoks
radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.
Poglej Naseljivi planet in Fermijev paradoks
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Naseljivi planet in Filozofija
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Naseljivi planet in Fosfor
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Naseljivi planet in Fotosfera
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Naseljivi planet in Fotosinteza
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Naseljivi planet in Frekvenca
Genetski zdrs
fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.
Poglej Naseljivi planet in Genetski zdrs
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Naseljivi planet in Geofizika
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Geologija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Naseljivi planet in Gibanje
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Naseljivi planet in Glavni niz
Gliese 876 d
Gliese 876 d je zunajosončni planet, ki se nahaja v ozvezdju Vodnar in je približno 15 svetlobnih let oddaljen od Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Gliese 876 d
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Naseljivi planet in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Naseljivi planet in Helij
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Naseljivi planet in Hidrosfera
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Naseljivi planet in Hipoteza
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Naseljivi planet in Homeostaza
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Naseljivi planet in Infrardeče valovanje
Inteligentni načrt
Inteligentni načrt ali razumski načrt, s tujko inteligentni dizajn (kratica ID), je teza, da je možno določene lastnosti vesolja in živih bitij bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je naravni izbor.
Poglej Naseljivi planet in Inteligentni načrt
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Naseljivi planet in Ionizacija
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Naseljivi planet in Izsev
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Naseljivi planet in Izsrednost tira
James Lovelock
James Lovelock, angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, * 26. julij 1919, Letchworth, Anglija, Združeno kraljestvo, † 26. julij 2022, Abbotsbury, Dorset, Anglija.
Poglej Naseljivi planet in James Lovelock
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Naseljivi planet in Jo (luna)
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Naseljivi planet in Jupiter
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Naseljivi planet in Kapljevina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Naseljivi planet in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Naseljivi planet in Kemijski element
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Naseljivi planet in Kentaver (ozvezdje)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Naseljivi planet in Kisik
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Naseljivi planet in Komet
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Poglej Naseljivi planet in Komet Shoemaker-Levy 9
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Naseljivi planet in Kondukcija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Naseljivi planet in Kovina
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Naseljivi planet in Kroženje
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Naseljivi planet in Kuiperjev pas
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Kvartar
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Naseljivi planet in Ledenik
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Naseljivi planet in Letni časi
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Naseljivi planet in List
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Naseljivi planet in Luna
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Naseljivi planet in Magnetar
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Naseljivi planet in Magnetno polje
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Naseljivi planet in Magnetosfera
Mala ledena doba
Mala ledena doba(MLD) je obdobje hlajenja, ki je trajalo približno od 14.
Poglej Naseljivi planet in Mala ledena doba
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Naseljivi planet in Mars
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Naseljivi planet in Masa
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Merkur
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Naseljivi planet in Metan
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Naseljivi planet in Meteorit
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Naseljivi planet in Meteoroid
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Naseljivi planet in Mikroorganizem
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Naseljivi planet in Milijarda
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Naseljivi planet in Milijon
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Naseljivi planet in Mineral
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Naseljivi planet in Mnogoceličar
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Naseljivi planet in Molekula
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Naseljivi planet in Mutacija
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Naseljivi planet in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Naravni satelit
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Naseljivi planet in Naravno okolje
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Naseljivi planet in Naravoslovje
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Naseljivi planet in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Naseljivi planet in Nature
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Naseljivi planet in Neptun
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Nezemeljsko življenje
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Naseljivi planet in Noč
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Naseljivi planet in Ocean
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Naseljivi planet in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Naseljivi planet in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Naseljivi planet in Ogljikov monoksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Naseljivi planet in Ognjenik
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Poglej Naseljivi planet in Oortov oblak
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Naseljivi planet in Orbitalna resonanca
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Naseljivi planet in Os vrtenja
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Naseljivi planet in Osnovni delec
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Naseljivi planet in Osončje
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Naseljivi planet in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Naseljivi planet in Ozračje
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Naseljivi planet in Paskal
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Naseljivi planet in Planet
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Poglej Naseljivi planet in Planetni sestav
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Poglej Naseljivi planet in Planetologija
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Naseljivi planet in Plimska sila
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Naseljivi planet in Plinasti orjak
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Naseljivi planet in Podnebje
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Naseljivi planet in Potres
Povratna zanka
Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.
Poglej Naseljivi planet in Povratna zanka
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Naseljivi planet in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Naseljivi planet in Precesija enakonočij
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Naseljivi planet in Premer
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Naseljivi planet in Presnova
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Naseljivi planet in Prst (pedologija)
Računalniška simulacija
Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.
Poglej Naseljivi planet in Računalniška simulacija
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Naseljivi planet in Računalnik
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Naseljivi planet in Radioaktivnost
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Naseljivi planet in Rastline
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Naseljivi planet in Raztopina
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Naseljivi planet in Rdeča pritlikavka
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Naseljivi planet in Redoks reakcija
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Naseljivi planet in Rentgenski žarki
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Naseljivi planet in Ribonukleinska kislina
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Naseljivi planet in Rimska cesta (galaksija)
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Poglej Naseljivi planet in Rjava pritlikavka
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Naseljivi planet in Saturnovi obroči
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Naseljivi planet in Science
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Naseljivi planet in Sevanje
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Naseljivi planet in Seznam najbližjih zvezd
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Naseljivi planet in Silicij
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Naseljivi planet in Silicijev dioksid
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Naseljivi planet in Silikat
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Naseljivi planet in Skorja (geologija)
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Naseljivi planet in Sončev dvojček
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Naseljivi planet in Sončev veter
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Naseljivi planet in Sonce
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Naseljivi planet in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Naseljivi planet in Spektralna razvrstitev zvezd
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Naseljivi planet in Spektroskopija
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Naseljivi planet in Spojina
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Naseljivi planet in Srednja vrednost
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Naseljivi planet in Supermasivna črna luknja
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Naseljivi planet in Supernova
Superzemlja
rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.
Poglej Naseljivi planet in Superzemlja
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Naseljivi planet in Svetloba
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Naseljivi planet in Tališče
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Naseljivi planet in Težnost
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Naseljivi planet in Tektonika plošč
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Naseljivi planet in Temperatura
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Naseljivi planet in Tir
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Titan (luna)
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Naseljivi planet in Tlak
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Naseljivi planet in Toplogredni plin
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Naseljivi planet in Toplota
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Poglej Naseljivi planet in Toplotni stroj
Tor (enota)
Tor (simbol: Torr) je enota za tlak, definirana kot standarne atmosfere, kar je enako (≈).
Poglej Naseljivi planet in Tor (enota)
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Naseljivi planet in Trdnina
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Naseljivi planet in Trk
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Naseljivi planet in Učinek tople grede
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Naseljivi planet in Ubežna hitrost
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Naseljivi planet in Ultravijolično valovanje
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Naseljivi planet in Univerza v Cambridgeu
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Poglej Naseljivi planet in Univerza v Chicagu
Univerza Washingtona
Univerza Washingtona (okrajšano UW ali preprosto Washington, neformalno tudi »U-Dub«) je javna univerza s sedežem v Seattleu v ameriški zvezni državi Washington.
Poglej Naseljivi planet in Univerza Washingtona
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Uran (planet)
Veliko leto
Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.
Poglej Naseljivi planet in Veliko leto
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Naseljivi planet in Vesolje
Vesoljska odiseja
Vesoljska odiseja (v angleškem izvirniku The Space Odyssey) je niz znanstveno-fantastičnih romanov angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarka ter istoimenskih filmov Stanleyja Kubricka.
Poglej Naseljivi planet in Vesoljska odiseja
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Naseljivi planet in Vesoljska sonda
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Naseljivi planet in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Naseljivi planet in Vodik
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Naseljivi planet in Vodni hlapi
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Naseljivi planet in Vrelišče
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Naseljivi planet in Vrsta (biologija)
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Naseljivi planet in Vrtilna količina
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Naseljivi planet in Zemeljski planet
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Naseljivi planet in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Naseljivi planet in Zemlja
Zemljin približek
Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe.
Poglej Naseljivi planet in Zemljin približek
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Naseljivi planet in Zemljina masa
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Naseljivi planet in Znanost
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Naseljivi planet in Znanstvena fantastika
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Naseljivi planet in Zračni tlak
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Naseljivi planet in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Naseljivi planet in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Naseljivi planet in Zvezdni katalog
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Naseljivi planet in 1953
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Naseljivi planet in 1975
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Naseljivi planet in 1976
2. tisočletje
2.
Poglej Naseljivi planet in 2. tisočletje
Glej tudi
Astrobiologija
Prav tako znan kot Naseljivost planeta.
, Gibanje, Glavni niz, Gliese 876 d, Gostota, Helij, Hidrosfera, Hipoteza, Homeostaza, Infrardeče valovanje, Inteligentni načrt, Ionizacija, Izsev, Izsrednost tira, James Lovelock, Jo (luna), Jupiter, Kapljevina, Kelvin, Kemijski element, Kentaver (ozvezdje), Kisik, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kondukcija, Kovina, Kroženje, Kuiperjev pas, Kvartar, Ledenik, Letni časi, List, Luna, Magnetar, Magnetno polje, Magnetosfera, Mala ledena doba, Mars, Masa, Merkur, Metan, Meteorit, Meteoroid, Mikroorganizem, Milijarda, Milijon, Mineral, Mnogoceličar, Molekula, Mutacija, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Naravno okolje, Naravoslovje, NASA, Nature, Neptun, Nezemeljsko življenje, Noč, Ocean, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ognjenik, Oortov oblak, Orbitalna resonanca, Os vrtenja, Osnovni delec, Osončje, Ozon, Ozračje, Paskal, Planet, Planetni sestav, Planetologija, Plimska sila, Plinasti orjak, Podnebje, Potres, Povratna zanka, Precesija, Precesija enakonočij, Premer, Presnova, Prst (pedologija), Računalniška simulacija, Računalnik, Radioaktivnost, Rastline, Raztopina, Rdeča pritlikavka, Redoks reakcija, Rentgenski žarki, Ribonukleinska kislina, Rimska cesta (galaksija), Rjava pritlikavka, Saturn, Saturnovi obroči, Science, Sevanje, Seznam najbližjih zvezd, Silicij, Silicijev dioksid, Silikat, Skorja (geologija), Sončev dvojček, Sončev veter, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektroskopija, Spojina, Srednja vrednost, Supermasivna črna luknja, Supernova, Superzemlja, Svetloba, Tališče, Težnost, Tektonika plošč, Temperatura, Tir, Titan (luna), Tlak, Toplogredni plin, Toplota, Toplotni stroj, Tor (enota), Trdnina, Trk, Učinek tople grede, Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Univerza v Cambridgeu, Univerza v Chicagu, Univerza Washingtona, Uran (planet), Veliko leto, Venera, Vesolje, Vesoljska odiseja, Vesoljska sonda, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Vrelišče, Vrsta (biologija), Vrtilna količina, Zemeljski planet, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin približek, Zemljina masa, Znanost, Znanstvena fantastika, Zračni tlak, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdni katalog, 1953, 1975, 1976, 2. tisočletje.