Kazalo
39 odnosi: Astrobiologija, Celina, Celzijeva temperaturna lestvica, Dinamo, Dvojna zvezda, Evolucija, Helij, Infrardeče valovanje, Kemijski element, Komet, Kozmični žarki, Magnetno polje, Mars, Meteorit, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nebesno telo, Nezemeljsko življenje, Ocean, Ogljik, Orbitalna perioda, Ozon, Perpetuum mobile, Planet, Radioaktivnost, Rdeča pritlikavka, Rimska cesta (galaksija), Silicij, Sonce, Tir, Venera, Vesoljski teleskop Hubble, Virusi, Vlažnost, Vodik, Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda.
- Astrobiologija
- Astronomske hipoteze
- Astronomske kontroverze
- Iskanje nezemeljske inteligence
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Drakova enačba in Astrobiologija
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Drakova enačba in Celina
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Drakova enačba in Celzijeva temperaturna lestvica
Dinamo
Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.
Poglej Drakova enačba in Dinamo
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Drakova enačba in Dvojna zvezda
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Drakova enačba in Evolucija
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Drakova enačba in Helij
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Drakova enačba in Infrardeče valovanje
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Drakova enačba in Kemijski element
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Drakova enačba in Komet
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Drakova enačba in Kozmični žarki
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Drakova enačba in Magnetno polje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Drakova enačba in Mars
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Drakova enačba in Meteorit
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Drakova enačba in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Drakova enačba in Naravni satelit
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Drakova enačba in Naseljivi planet
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Drakova enačba in Nebesno telo
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Drakova enačba in Nezemeljsko življenje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Drakova enačba in Ocean
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Drakova enačba in Ogljik
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Drakova enačba in Orbitalna perioda
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Drakova enačba in Ozon
Perpetuum mobile
Perpetuum mobile se imenuje hipotetičen stroj, ki se giblje neskončno dolgo, ne da bi mu dovajali energijo (perpetuum mobile tretje vrste).
Poglej Drakova enačba in Perpetuum mobile
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Drakova enačba in Planet
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Drakova enačba in Radioaktivnost
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Drakova enačba in Rdeča pritlikavka
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Drakova enačba in Rimska cesta (galaksija)
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Drakova enačba in Silicij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Drakova enačba in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Drakova enačba in Tir
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Drakova enačba in Venera
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Drakova enačba in Vesoljski teleskop Hubble
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Drakova enačba in Virusi
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Drakova enačba in Vlažnost
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Drakova enačba in Vodik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Drakova enačba in Zemlja
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Drakova enačba in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Drakova enačba in Zvezda
Glej tudi
Astrobiologija
Astronomske hipoteze
Astronomske kontroverze
Iskanje nezemeljske inteligence
Prav tako znan kot Drakeova enačba, Enačba Green Banka, Saganova enačba.