Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Meteorit

Index Meteorit

Košček meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

34 odnosi: Arizona, Asteroid, Asteroidni pas, Grščina, Hitrost, Jupiter, Kamen, Katalizator, Kilometer, Komet, Kovina, Krater (razločitev), Mars, Meteoroid, Nebo, Osončje, Planet, Podnebje, Pojav, Razvrščanje meteoritov, Rusija, Sekunda, Snov, Sonce, Težnost, Tona, Trenje, Tunguska, Vesolje, Zemeljsko površje, Zrak, Zvezda, 1908, 1911.

Arizona

Arizóna je ena od jugozahodnih zveznih držav ZDA. Znana je po Velikem kanjonu reke Kolorado. Glavno mesto je Phoenix. Image:Canyon de Chelly 7-27-09 (2).JPG Image:Apache Sitgreaves Nima2.JPG Image:Phoenix AZ Downtown from airplane.jpg Kategorija:Zvezne države ZDA * Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid.

Novo!!: Meteorit in Arizona · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Meteorit in Asteroid · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Meteorit in Asteroidni pas · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Meteorit in Grščina · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Meteorit in Hitrost · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Meteorit in Jupiter · Poglej več »

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Novo!!: Meteorit in Kamen · Poglej več »

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Novo!!: Meteorit in Katalizator · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Meteorit in Kilometer · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Meteorit in Komet · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Meteorit in Kovina · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Novo!!: Meteorit in Krater (razločitev) · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Meteorit in Mars · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Novo!!: Meteorit in Meteoroid · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Meteorit in Nebo · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Meteorit in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Meteorit in Planet · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju.

Novo!!: Meteorit in Podnebje · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Novo!!: Meteorit in Pojav · Poglej več »

Razvrščanje meteoritov

Razvrščanje meteoritov je združevanje (klasifikacija) meteoritov v skupine, ki bi naj imele skupen izvor v enem starševskem nebesnem telesu.

Novo!!: Meteorit in Razvrščanje meteoritov · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Meteorit in Rusija · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Meteorit in Sekunda · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Meteorit in Snov · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Meteorit in Sonce · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Meteorit in Težnost · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Novo!!: Meteorit in Tona · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Meteorit in Trenje · Poglej več »

Tunguska

Padla drevesa v Tunguski Lega Tunguske v Rusiji Tunguska (tudi Podkamena Tunguska, rusko Подкаменная Тунгуска) je reka v Sibiriji, Rusija in je desni pritok Jeniseja.

Novo!!: Meteorit in Tunguska · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Meteorit in Vesolje · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Meteorit in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.

Novo!!: Meteorit in Zrak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Meteorit in Zvezda · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Meteorit in 1908 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Meteorit in 1911 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Izpodnebnik, Meteoriti.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »