Kazalo
116 odnosi: Aksiom, Alfa Kentavra, Aminokislina, Anaksimander, Angleščina, Antropično načelo, Aristotel, Astrobiologija, Astrofizik, Astronom, Astronomija, Atmosfera nebesnega telesa, Španija, Babilonija, Bakterije, Biokemija, Biosfera, Cassini-Huygens, Daljnogled, Dihanje, Dokaz, Drakova enačba, Egipt, Ekosistem, Encim, Enkelad, ET, Evolucija, Evropa (luna), Evropska vesoljska agencija, Fermijev paradoks, Film, Fred Hoyle, Ganimed (luna), Giordano Bruno, Gnezdo, Herezija, Informacija, Infrardeče valovanje, Interferometrija, Izhlapevanje, Jajce, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Komet, Kovina, ... Razširi indeks (66 več) »
- Astrobiologija
- Astronomske kontroverze
- Biološke hipoteze
- Iskanje nezemeljske inteligence
- Zunanje vesolje
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Aksiom
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Nezemeljsko življenje in Alfa Kentavra
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Nezemeljsko življenje in Aminokislina
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Nezemeljsko življenje in Anaksimander
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Nezemeljsko življenje in Angleščina
Antropično načelo
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.
Poglej Nezemeljsko življenje in Antropično načelo
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Nezemeljsko življenje in Aristotel
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Nezemeljsko življenje in Astrobiologija
Astrofizik
Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.
Poglej Nezemeljsko življenje in Astrofizik
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Nezemeljsko življenje in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Nezemeljsko življenje in Astronomija
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Nezemeljsko življenje in Atmosfera nebesnega telesa
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Nezemeljsko življenje in Španija
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Nezemeljsko življenje in Babilonija
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Nezemeljsko življenje in Bakterije
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Nezemeljsko življenje in Biokemija
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Nezemeljsko življenje in Biosfera
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Nezemeljsko življenje in Cassini-Huygens
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Nezemeljsko življenje in Daljnogled
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Nezemeljsko življenje in Dihanje
Dokaz
Dokaz je lahko.
Poglej Nezemeljsko življenje in Dokaz
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Drakova enačba
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Nezemeljsko življenje in Egipt
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ekosistem
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Nezemeljsko življenje in Encim
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Nezemeljsko življenje in Enkelad
ET
ET je beseda ali dvočrkovna kratica, ki ima več pomenov.
Poglej Nezemeljsko življenje in ET
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Nezemeljsko življenje in Evolucija
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Nezemeljsko življenje in Evropa (luna)
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Nezemeljsko življenje in Evropska vesoljska agencija
Fermijev paradoks
radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.
Poglej Nezemeljsko življenje in Fermijev paradoks
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Film
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Poglej Nezemeljsko življenje in Fred Hoyle
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ganimed (luna)
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Nezemeljsko življenje in Giordano Bruno
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Nezemeljsko življenje in Gnezdo
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Nezemeljsko življenje in Herezija
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Poglej Nezemeljsko življenje in Informacija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Infrardeče valovanje
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Interferometrija
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Nezemeljsko življenje in Izhlapevanje
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Nezemeljsko življenje in Jajce
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Nezemeljsko življenje in Jupitrovi naravni sateliti
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kisik
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Nezemeljsko življenje in Komet
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kovina
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kozmologija
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Nezemeljsko življenje in Krščanstvo
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Nezemeljsko življenje in Kultura
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Nezemeljsko življenje in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Nezemeljsko življenje in Mars
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Nezemeljsko življenje in Metan
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Poglej Nezemeljsko življenje in Meteor
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Meteorit
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Nezemeljsko življenje in Molekula
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Nezemeljsko življenje in Nadmorska višina
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Nezemeljsko življenje in NASA
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Nezemeljsko življenje in Nebesno telo
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Nebo
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Nezemeljsko življenje in Nezemeljsko življenje
Neznani leteči predmet
Nèznáni letéči prêdmet (tričrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moč poistovetiti.
Poglej Nezemeljsko življenje in Neznani leteči predmet
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ocean
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ogljikov dioksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ogljikovodik
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Nezemeljsko življenje in Organizem
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Nezemeljsko življenje in Osončje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Nezemeljsko življenje in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Nezemeljsko življenje in Plinasti orjak
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Nezemeljsko življenje in Polimer
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Nezemeljsko življenje in Površinska napetost
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Nezemeljsko življenje in Presnova
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Poglej Nezemeljsko življenje in Program Viking
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Nezemeljsko življenje in Prostor
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Nezemeljsko življenje in Ptolemaj
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Nezemeljsko življenje in Radijski valovi
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Nezemeljsko življenje in Satelit
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Saturn
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Nezemeljsko življenje in Silicij
Silikon
Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.
Poglej Nezemeljsko življenje in Silikon
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Nezemeljsko življenje in Sovjetska zveza
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Nezemeljsko življenje in Spojina
Spora
Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.
Poglej Nezemeljsko življenje in Spora
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Nezemeljsko življenje in Sumerija
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Nezemeljsko življenje in Tales
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Nezemeljsko življenje in Tališče
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Nezemeljsko življenje in Tehnologija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Nezemeljsko življenje in Temperatura
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Titan (luna)
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Nezemeljsko življenje in Trk
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Venera
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Nezemeljsko življenje in Vesolje
Vesoljska ladja
Vesóljska ládja je umetno nebesno telo, ki je zmožno (omejenega) potovanja po vesoljskem prostoru in ima posadko.
Poglej Nezemeljsko življenje in Vesoljska ladja
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Nezemeljsko življenje in Vesoljska sonda
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Nezemeljsko življenje in Virusi
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Nezemeljsko življenje in Voda
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Nezemeljsko življenje in Vrelišče
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zemeljski planet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zemlja
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Nezemeljsko življenje in Znanstvena fantastika
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Nezemeljsko življenje in Znanstvenik
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zračni tlak
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zvezda
Zvezdne steze
Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.
Poglej Nezemeljsko življenje in Zvezdne steze
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Nezemeljsko življenje in 1600
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nezemeljsko življenje in 1967
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nezemeljsko življenje in 1996
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nezemeljsko življenje in 2005
7. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7.
Poglej Nezemeljsko življenje in 7. stoletje pr. n. št.
Glej tudi
Astrobiologija
Astronomske kontroverze
Biološke hipoteze
Iskanje nezemeljske inteligence
Zunanje vesolje
Prav tako znan kot Izvenzemeljsko življenje, Nezemljan, Zunajzemeljsko življenje.