Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fred Hoyle

Index Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Kazalo

  1. 69 odnosi: Abiogeneza, Angleži, Anglija, Antropično načelo, Astrofizik, Astronom, Astronomija, Atomsko jedro, B²FH, BBC, Džajant Višnu Narlikar, Druga svetovna vojna, Dvojna zvezda, Edwin Ernest Salpeter, Edwin Powell Hubble, Energija, Energijski nivo, Fizika, Fosil, Geoffrey Ronald Burbidge, Jorkšir, Kemijski element, Kolidž, Komet, Kozmolog, Kozmologija, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kvazar, Matematika, Medalja Bruceove, Medzvezdna snov, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Ogljik, Osončje, Paul Adrien Maurice Dirac, Pisatelj, Plin, Prapok, Praptič, Prasevanje, Pulzar, Radar, Rudolf Ernst Peierls, Sir (naziv), Snov, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sonce, Splošna teorija relativnosti, ... Razširi indeks (19 več) »

  2. Britanski ateisti
  3. Britanski kozmologi
  4. Prejemniki Kraljeve medalje
  5. Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Fred Hoyle in Abiogeneza

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Fred Hoyle in Angleži

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Fred Hoyle in Anglija

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Fred Hoyle in Antropično načelo

Astrofizik

Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.

Poglej Fred Hoyle in Astrofizik

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Fred Hoyle in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Fred Hoyle in Astronomija

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Fred Hoyle in Atomsko jedro

B²FH

B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.

Poglej Fred Hoyle in B²FH

BBC

British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.

Poglej Fred Hoyle in BBC

Džajant Višnu Narlikar

Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.

Poglej Fred Hoyle in Džajant Višnu Narlikar

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Fred Hoyle in Druga svetovna vojna

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Fred Hoyle in Dvojna zvezda

Edwin Ernest Salpeter

Edwin Ernest Salpeter, avstrijsko-ameriški astrofizik, * 3. december 1924, Dunaj, Avstrija, † 26. november 2008, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in Edwin Ernest Salpeter

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in Edwin Powell Hubble

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Fred Hoyle in Energija

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Poglej Fred Hoyle in Energijski nivo

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Fred Hoyle in Fizika

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Fred Hoyle in Fosil

Geoffrey Ronald Burbidge

Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in Geoffrey Ronald Burbidge

Jorkšir

Lega grofije v Angliji Zastava grofije Jórkšir je zgodovinska grofija v severnem delu Anglije in največja v Združenem kraljestvu.

Poglej Fred Hoyle in Jorkšir

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Fred Hoyle in Kemijski element

Kolidž

Univerze v Cambridgeu Kolidž (tudi koledž) v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola.

Poglej Fred Hoyle in Kolidž

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Fred Hoyle in Komet

Kozmolog

Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.

Poglej Fred Hoyle in Kozmolog

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Fred Hoyle in Kozmologija

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Poglej Fred Hoyle in Kraljeva astronomska družba

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Fred Hoyle in Kraljeva družba

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Poglej Fred Hoyle in Kvazar

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Fred Hoyle in Matematika

Medalja Bruceove

Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.

Poglej Fred Hoyle in Medalja Bruceove

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Fred Hoyle in Medzvezdna snov

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Fred Hoyle in Nobelova nagrada

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Fred Hoyle in Nobelova nagrada za fiziko

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Fred Hoyle in Ogljik

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Fred Hoyle in Osončje

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in Paul Adrien Maurice Dirac

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Fred Hoyle in Pisatelj

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Fred Hoyle in Plin

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Fred Hoyle in Prapok

Praptič

Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.

Poglej Fred Hoyle in Praptič

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Fred Hoyle in Prasevanje

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Poglej Fred Hoyle in Pulzar

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Fred Hoyle in Radar

Rudolf Ernst Peierls

Sir Rudolf Ernst Peierls, nemško-britanski fizik, * 5. junij 1907, Berlin, Nemčija, † 19. september 1995, Oxford, Anglija.

Poglej Fred Hoyle in Rudolf Ernst Peierls

Sir (naziv)

Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.

Poglej Fred Hoyle in Sir (naziv)

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Fred Hoyle in Snov

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Fred Hoyle in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Fred Hoyle in Sonce

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Fred Hoyle in Splošna teorija relativnosti

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Fred Hoyle in Temperatura

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Poglej Fred Hoyle in Teoretična fizika

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Poglej Fred Hoyle in Teorija mirujočega stanja

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Poglej Fred Hoyle in Teorija relativnosti

Thomas Gold

Thomas Gold, avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 22. maj 1920, Dunaj, Avstrija, † 22. junij 2004, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in Thomas Gold

Tradicionalne grofije Anglije

Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.

Poglej Fred Hoyle in Tradicionalne grofije Anglije

Univerza v Cambridgeu

Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.

Poglej Fred Hoyle in Univerza v Cambridgeu

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Fred Hoyle in Vesolje

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Fred Hoyle in Virusi

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Fred Hoyle in Vodik

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Fred Hoyle in Vojna

William Alfred Fowler

William Alfred »Willie« Fowler, ameriški fizik in astrofizik, * 9. avgust 1911, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 14. marec 1995, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fred Hoyle in William Alfred Fowler

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Fred Hoyle in Zemlja

Znanstvena fantastika

Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.

Poglej Fred Hoyle in Znanstvena fantastika

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Fred Hoyle in Zvezda

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Fred Hoyle in 1915

20. avgust

20.

Poglej Fred Hoyle in 20. avgust

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Fred Hoyle in 2001

24. junij

24.

Poglej Fred Hoyle in 24. junij

Glej tudi

Britanski ateisti

Britanski kozmologi

Prejemniki Kraljeve medalje

Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe

, Temperatura, Teoretična fizika, Teorija mirujočega stanja, Teorija relativnosti, Thomas Gold, Tradicionalne grofije Anglije, Univerza v Cambridgeu, Vesolje, Virusi, Vodik, Vojna, William Alfred Fowler, Zemlja, Znanstvena fantastika, Zvezda, 1915, 20. avgust, 2001, 24. junij.