Kazalo
13 odnosi: Glavni niz, Helij, Jedrsko zlivanje, Manj masivna zvezda, Masa, Rimska cesta (galaksija), Sončeva masa, Spektralni razred, Spremenljivka (zvezda), Vodik, Wolf 359, Zvezda, Zvezda pritlikavka.
- Rdeče pritlikavke
- Vrste zvezd
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Rdeča pritlikavka in Glavni niz
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Rdeča pritlikavka in Helij
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Rdeča pritlikavka in Jedrsko zlivanje
Manj masivna zvezda
Izraz manj masivna zvezda pomeni zvezdo, ki je približno tako masivna, kot je naše Sonce ali manj.
Poglej Rdeča pritlikavka in Manj masivna zvezda
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Rdeča pritlikavka in Masa
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Rdeča pritlikavka in Rimska cesta (galaksija)
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Rdeča pritlikavka in Sončeva masa
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Rdeča pritlikavka in Spektralni razred
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Rdeča pritlikavka in Spremenljivka (zvezda)
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Rdeča pritlikavka in Vodik
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Poglej Rdeča pritlikavka in Wolf 359
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Rdeča pritlikavka in Zvezda
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Rdeča pritlikavka in Zvezda pritlikavka
Glej tudi
Rdeče pritlikavke
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Zvezda M V.