Kazalo
22 odnosi: Absolutni izsev, Akrecijski disk, Bela pritlikavka, Dvojna zvezda, Galaksija, Glavni niz, Kefeidna spremenljivka, Kit (ozvezdje), Kroženje, Mira (zvezda), Navidezni sij, Nevtronska zvezda, Nihanje, Os vrtenja, Ozvezdje, Plazma (fizika), Pulzar, Rdeča orjakinja, Sonce, Supernova, Vesolje, Zvezda.
- Vrste zvezd
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Absolutni izsev
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Akrecijski disk
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Bela pritlikavka
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Dvojna zvezda
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Galaksija
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Glavni niz
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Kefeidna spremenljivka
Kit (ozvezdje)
Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Kit (ozvezdje)
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Kroženje
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Mira (zvezda)
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Navidezni sij
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Nevtronska zvezda
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Nihanje
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Os vrtenja
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Ozvezdje
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Plazma (fizika)
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Pulzar
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Rdeča orjakinja
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Sonce
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Supernova
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Vesolje
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Spremenljivka (zvezda) in Zvezda
Glej tudi
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Spremenljiva zvezda, Spremenljive zvezde.