Podobnosti med Naseljivi planet in Uran (planet)
Naseljivi planet in Uran (planet) še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Amonijak, Apsidna točka, Asteroid, Astronomska enota, Atmosfera nebesnega telesa, Dušik, Ekvator, Gostota, Helij, Infrardeče valovanje, Izsrednost tira, Jupiter, Kelvin, Kisik, Komet, Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Masa, Merkur, Metan, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, NASA, Neptun, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Osončje, Paskal, ..., Planet, Plinasti orjak, Premer, Saturn, Sonce, Težnost, Temperatura, Tir, Ubežna hitrost, Vesoljska sonda, Voda, Vodik, Zemlja, Zračni tlak. Razširi indeks (14 več) »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Amonijak in Naseljivi planet · Amonijak in Uran (planet) ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Naseljivi planet · Apsidna točka in Uran (planet) ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Naseljivi planet · Asteroid in Uran (planet) ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Naseljivi planet · Astronomska enota in Uran (planet) ·
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Atmosfera nebesnega telesa in Naseljivi planet · Atmosfera nebesnega telesa in Uran (planet) ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Naseljivi planet · Dušik in Uran (planet) ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Naseljivi planet · Ekvator in Uran (planet) ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Naseljivi planet · Gostota in Uran (planet) ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Naseljivi planet · Helij in Uran (planet) ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Naseljivi planet · Infrardeče valovanje in Uran (planet) ·
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Izsrednost tira in Naseljivi planet · Izsrednost tira in Uran (planet) ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Naseljivi planet · Jupiter in Uran (planet) ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Naseljivi planet · Kelvin in Uran (planet) ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Naseljivi planet · Kisik in Uran (planet) ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Naseljivi planet · Komet in Uran (planet) ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Naseljivi planet · Luna in Uran (planet) ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Naseljivi planet · Magnetno polje in Uran (planet) ·
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Magnetosfera in Naseljivi planet · Magnetosfera in Uran (planet) ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Naseljivi planet · Masa in Uran (planet) ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Naseljivi planet · Merkur in Uran (planet) ·
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Metan in Naseljivi planet · Metan in Uran (planet) ·
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Nagib vrtilne osi in Naseljivi planet · Nagib vrtilne osi in Uran (planet) ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Naseljivi planet · Naravni satelit in Uran (planet) ·
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
NASA in Naseljivi planet · NASA in Uran (planet) ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Naseljivi planet in Neptun · Neptun in Uran (planet) ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Naseljivi planet in Ogljik · Ogljik in Uran (planet) ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Naseljivi planet in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Uran (planet) ·
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Naseljivi planet in Ogljikov monoksid · Ogljikov monoksid in Uran (planet) ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Naseljivi planet in Osončje · Osončje in Uran (planet) ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Naseljivi planet in Paskal · Paskal in Uran (planet) ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Naseljivi planet in Planet · Planet in Uran (planet) ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Naseljivi planet in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Uran (planet) ·
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Naseljivi planet in Premer · Premer in Uran (planet) ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Saturn · Saturn in Uran (planet) ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Naseljivi planet in Sonce · Sonce in Uran (planet) ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Naseljivi planet in Težnost · Težnost in Uran (planet) ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Naseljivi planet in Temperatura · Temperatura in Uran (planet) ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Naseljivi planet in Tir · Tir in Uran (planet) ·
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Naseljivi planet in Ubežna hitrost · Ubežna hitrost in Uran (planet) ·
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Naseljivi planet in Vesoljska sonda · Uran (planet) in Vesoljska sonda ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Naseljivi planet in Voda · Uran (planet) in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Naseljivi planet in Vodik · Uran (planet) in Vodik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Naseljivi planet in Zemlja · Uran (planet) in Zemlja ·
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Naseljivi planet in Zračni tlak · Uran (planet) in Zračni tlak ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Naseljivi planet in Uran (planet) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Naseljivi planet in Uran (planet)
Primerjava med Naseljivi planet in Uran (planet)
Naseljivi planet 212 odnose, medtem ko je Uran (planet) 132. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 12.79% = 44 / (212 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Naseljivi planet in Uran (planet). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: