Podobnosti med Naseljivi planet in Zemlja
Naseljivi planet in Zemlja še 53 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Astronomsko telo, Biosfera, Celica, Celina, Dušik, Ekvator, Fotosinteza, Geologija, Helij, Jupiter, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Kvartar, Ledenik, Letni časi, Luna, Magnetno polje, Mars, Merkur, Meteorit, Mineral, Naravni satelit, Neptun, Noč, Ocean, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, ..., Osončje, Ozračje, Planet, Podnebje, Potres, Radioaktivnost, Rastline, Saturn, Silikat, Skorja (geologija), Sonce, Supernova, Težnost, Tektonika plošč, Tir, Trdnina, Uran (planet), Venera, Vesolje, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Zemeljsko površje. Razširi indeks (23 več) »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Naseljivi planet · Asteroid in Zemlja ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Naseljivi planet · Astronomsko telo in Zemlja ·
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Biosfera in Naseljivi planet · Biosfera in Zemlja ·
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Celica in Naseljivi planet · Celica in Zemlja ·
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Celina in Naseljivi planet · Celina in Zemlja ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Naseljivi planet · Dušik in Zemlja ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Naseljivi planet · Ekvator in Zemlja ·
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Fotosinteza in Naseljivi planet · Fotosinteza in Zemlja ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geologija in Naseljivi planet · Geologija in Zemlja ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Naseljivi planet · Helij in Zemlja ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Naseljivi planet · Jupiter in Zemlja ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Naseljivi planet · Kelvin in Zemlja ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Naseljivi planet · Kemijski element in Zemlja ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Naseljivi planet · Kisik in Zemlja ·
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Kvartar in Naseljivi planet · Kvartar in Zemlja ·
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Ledenik in Naseljivi planet · Ledenik in Zemlja ·
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Letni časi in Naseljivi planet · Letni časi in Zemlja ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Naseljivi planet · Luna in Zemlja ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Naseljivi planet · Magnetno polje in Zemlja ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Naseljivi planet · Mars in Zemlja ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Naseljivi planet · Merkur in Zemlja ·
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Meteorit in Naseljivi planet · Meteorit in Zemlja ·
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Mineral in Naseljivi planet · Mineral in Zemlja ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Naseljivi planet · Naravni satelit in Zemlja ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Naseljivi planet in Neptun · Neptun in Zemlja ·
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Naseljivi planet in Noč · Noč in Zemlja ·
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Naseljivi planet in Ocean · Ocean in Zemlja ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Naseljivi planet in Ogljik · Ogljik in Zemlja ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Naseljivi planet in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Zemlja ·
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Naseljivi planet in Ognjenik · Ognjenik in Zemlja ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Naseljivi planet in Osončje · Osončje in Zemlja ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Naseljivi planet in Ozračje · Ozračje in Zemlja ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Naseljivi planet in Planet · Planet in Zemlja ·
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Naseljivi planet in Podnebje · Podnebje in Zemlja ·
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Naseljivi planet in Potres · Potres in Zemlja ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Naseljivi planet in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Zemlja ·
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Naseljivi planet in Rastline · Rastline in Zemlja ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Saturn · Saturn in Zemlja ·
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Naseljivi planet in Silikat · Silikat in Zemlja ·
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Naseljivi planet in Skorja (geologija) · Skorja (geologija) in Zemlja ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Naseljivi planet in Sonce · Sonce in Zemlja ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Naseljivi planet in Supernova · Supernova in Zemlja ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Naseljivi planet in Težnost · Težnost in Zemlja ·
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Naseljivi planet in Tektonika plošč · Tektonika plošč in Zemlja ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Naseljivi planet in Tir · Tir in Zemlja ·
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Naseljivi planet in Trdnina · Trdnina in Zemlja ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Uran (planet) · Uran (planet) in Zemlja ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Naseljivi planet in Venera · Venera in Zemlja ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Naseljivi planet in Vesolje · Vesolje in Zemlja ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Naseljivi planet in Voda · Voda in Zemlja ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Naseljivi planet in Vodik · Vodik in Zemlja ·
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Naseljivi planet in Vodni hlapi · Vodni hlapi in Zemlja ·
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Naseljivi planet in Zemeljsko površje · Zemeljsko površje in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Naseljivi planet in Zemlja imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Naseljivi planet in Zemlja
Primerjava med Naseljivi planet in Zemlja
Naseljivi planet 212 odnose, medtem ko je Zemlja 188. Saj imajo skupno 53, indeks Jaccard je 13.25% = 53 / (212 + 188).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Naseljivi planet in Zemlja. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: