Naseljivi planet in Venera

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Naseljivi planet in Venera

Naseljivi planet vs. Venera

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje. Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Naseljivi planet · Astronomska enota in Venera · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Atmosfera nebesnega telesa in Naseljivi planet · Atmosfera nebesnega telesa in Venera · Poglej več »

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Bar (enota) in Naseljivi planet · Bar (enota) in Venera · Poglej več »

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Cassini-Huygens in Naseljivi planet · Cassini-Huygens in Venera · Poglej več »

Dinamo

Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.

Dinamo in Naseljivi planet · Dinamo in Venera · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Dušik in Naseljivi planet · Dušik in Venera · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Naseljivi planet · Infrardeče valovanje in Venera · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Naseljivi planet · Luna in Venera · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Magnetno polje in Naseljivi planet · Magnetno polje in Venera · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Naseljivi planet · Mars in Venera · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Naseljivi planet · Merkur in Venera · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Naseljivi planet in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Venera · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Naseljivi planet in Ognjenik · Ognjenik in Venera · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Naseljivi planet in Osončje · Osončje in Venera · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Naseljivi planet in Ozračje · Ozračje in Venera · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Naseljivi planet in Planet · Planet in Venera · Poglej več »

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Naseljivi planet in Planetologija · Planetologija in Venera · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Naseljivi planet in Skorja (geologija) · Skorja (geologija) in Venera · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Naseljivi planet in Sončev veter · Sončev veter in Venera · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Naseljivi planet in Sonce · Sonce in Venera · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Naseljivi planet in Tektonika plošč · Tektonika plošč in Venera · Poglej več »

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Naseljivi planet in Toplogredni plin · Toplogredni plin in Venera · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Naseljivi planet in Toplota · Toplota in Venera · Poglej več »

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Naseljivi planet in Učinek tople grede · Učinek tople grede in Venera · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Naseljivi planet in Ultravijolično valovanje · Ultravijolično valovanje in Venera · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Naseljivi planet in Voda · Venera in Voda · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Naseljivi planet in Zemeljski planet · Venera in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Naseljivi planet in Zemlja · Venera in Zemlja · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Naseljivi planet in Zračni tlak · Venera in Zračni tlak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Naseljivi planet in Zvezda · Venera in Zvezda · Poglej več »