Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kuiperjev pas

Index Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

19 odnosi: Asteroid, Astronomija, Astronomska enota, Cerera (pritlikavi planet), Gerard Peter Kuiper, Haron (luna), Kentaver (planetoid), Komet, Neptun, Neptunov Trojanec, Oortov oblak, Osončje, Pluton, Računalniška simulacija, Sonce, Tir, Trojanski asteroid, Trojanski satelit, 50000 Kvaoar.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Kuiperjev pas in Asteroid · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Kuiperjev pas in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Kuiperjev pas in Astronomska enota · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Kuiperjev pas in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Kuiperjev pas in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Haron (luna)

Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.

Novo!!: Kuiperjev pas in Haron (luna) · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Kuiperjev pas in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Kuiperjev pas in Komet · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Kuiperjev pas in Neptun · Poglej več »

Neptunov Trojanec

Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).

Novo!!: Kuiperjev pas in Neptunov Trojanec · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Kuiperjev pas in Oortov oblak · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Kuiperjev pas in Osončje · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton) je za Erido drugi največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Kuiperjev pas in Pluton · Poglej več »

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Novo!!: Kuiperjev pas in Računalniška simulacija · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Kuiperjev pas in Sonce · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Kuiperjev pas in Tir · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Kuiperjev pas in Trojanski asteroid · Poglej več »

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Novo!!: Kuiperjev pas in Trojanski satelit · Poglej več »

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Kuiperjev pas in 50000 Kvaoar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »