Kazalo
30 odnosi: Degenerirana zvezda, Diamagnetizem, Elektromagnetno valovanje, Gavs, Gostota magnetnega polja, Hitri radijski izbruh, Ionizacija, Izbruh žarkov gama, Izsev, Konvekcija, Kreditna kartica, Luna, Magnet, Magnetno polje, Maxwellove enačbe, NASA, Nebesno telo, Nevtronska zvezda, Plin, Rentgenski žarki, Rimska cesta (galaksija), Scientific American, Snov, Sonce, Supernova, Tesla (enota), Tkivo, Vesolje, Vrtenje, Zemlja.
- Vrste zvezd
Degenerirana zvezda
Izraz degeneriranost se povezuje s stabilnostjo zvezd.
Poglej Magnetar in Degenerirana zvezda
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Magnetar in Diamagnetizem
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Magnetar in Elektromagnetno valovanje
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Magnetar in Gavs
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Magnetar in Gostota magnetnega polja
Hitri radijski izbruh
Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.
Poglej Magnetar in Hitri radijski izbruh
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Magnetar in Ionizacija
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Magnetar in Izbruh žarkov gama
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Magnetar in Izsev
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Poglej Magnetar in Konvekcija
Kreditna kartica
Kreditni kartici Kreditna kartica je potrdilo (praviloma v obliki plastične izkaznice), s katerim izdajatelj potrjuje, da bo plačal terjatve tretjih partnerjev (prodajalcev, …) do imetnika kreditne kartice.
Poglej Magnetar in Kreditna kartica
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Magnetar in Luna
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Magnetar in Magnet
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Magnetar in Magnetno polje
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Magnetar in Maxwellove enačbe
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Magnetar in NASA
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Magnetar in Nebesno telo
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Magnetar in Nevtronska zvezda
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Magnetar in Plin
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Magnetar in Rentgenski žarki
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Magnetar in Rimska cesta (galaksija)
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Magnetar in Scientific American
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Magnetar in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Magnetar in Sonce
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Magnetar in Supernova
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Magnetar in Tesla (enota)
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Magnetar in Tkivo
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Magnetar in Vesolje
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Magnetar in Vrtenje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Magnetar in Zemlja