Izbruh žarkov gama in Magnetar

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Izbruh žarkov gama in Magnetar

Izbruh žarkov gama vs. Magnetar

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah. magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Izbruh žarkov gama · Elektromagnetno valovanje in Magnetar · Poglej več »

Hitri radijski izbruh

Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.

Hitri radijski izbruh in Izbruh žarkov gama · Hitri radijski izbruh in Magnetar · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Izbruh žarkov gama in Nevtronska zvezda · Magnetar in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Izbruh žarkov gama in Rentgenski žarki · Magnetar in Rentgenski žarki · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Izbruh žarkov gama in Rimska cesta (galaksija) · Magnetar in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Izbruh žarkov gama in Sonce · Magnetar in Sonce · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Izbruh žarkov gama in Supernova · Magnetar in Supernova · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Izbruh žarkov gama in Vesolje · Magnetar in Vesolje · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Izbruh žarkov gama in Vrtenje · Magnetar in Vrtenje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Izbruh žarkov gama in Zemlja · Magnetar in Zemlja · Poglej več »